Franja

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dva, dve dos

po dva in dva dos a dos
obadva los dos, ambos
ob dveh (ob 2. uri) a las dos
2 x 2 = 4 dos por dos son cuatro

dva štev. doi

dvá deux

po dva par paires, par couples
hoditi po dva in dva marcher deux à (ali par) deux
ob dveh à deux heures

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvá dve, gen. i lok. dveh, dat. i instr. dvema glavni broj dva dvije, dve, dva: ena in ena je dve; ura je dve; korakati po dva in dva; jesti za dva; hoditi po dveh; roman v dveh delih; dva tisoč; dve uri hoda; dve leti in pol; pred dvema letoma
prije dvije godine; hišna številka dve; v dveh treh letih bo delo dokončano; tekma se je končala z dva proti ena

dvá dvéh m. štev., два двох ч., с. числ.

dvá tísoč glavni broj dvije (dve) tisuće, dvije hiljade

kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima frazem
(pregovor) ▸ ha ketten veszekednek, a harmadik örül, két viszályos körül, a harmadik örül

dvóje nepromj. broj v. i dvoj
1.
(uz imenice množine) dvoje: dvoje ust, vilic, vrat, oči
2. dva dvije, dve, dva: dvoje prijateljev
dva prijatelja; dvoje oken
dva prozora; dvoje vprašanj
dva pitanja
3. zbirni broj dvoje: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico
imali su dvoje djece, dječaka i djevojku
4. pril. dvoje: na dvoje presekati
nadvoje presjeći (-seći); živeti v dvoje
živjeti (-ve-) udvoje; na dvoje sta si
ono dvoje su se razišli, zavadili; sod je na dvoje
bure se rasulo

dvojíca i dvójica ž
1. dvoje: dvojica mladih ljudi
2. par: bila sta prav čedna dvojica; obisk švedske kraljevske -e; tekmovanje dvojic v športu
takmičenje parova u sportu; kolesna dvojica
dva točka i osovina kao cjelina (cel-)
3. dvoje, dva (jednaka predmeta): dvojica iskrih oči; dvojica topov

arhitráv m (gr. archi-, lat. trabs) arhitrav, glavna greda koja veže dva ili više stubova

bragóc m (mlet. bragozo) bragoc, ribarska jedrenjača sa dva jarbola

brána ž
1. brana, drljača: Zesena, železna; vlačiti njivo z -o
2. dijal. razmak izmedu dva stuba kod gorenjske sušilice koja se zove kozolec

cepíšče s
1. raskršće, mjesto gdje se na otvorenoj pruzi račvaju dva kolosijeka
2. mjesto na tijelu gdje se uštrca vakcina, cjepivo

člének -nka m
1. članak, zglob, zglavak: zapestni členek; prsti so mu pokali v -ih
2. članak, gležanj: do -ov gaziti blato
3. karika, biočug, beočug: -i verige
4. članak, stabljika između dva čvora
5. partikula, riječca

dváindvájset -ih dvadeset i dva, dvadeset dva

dváinpólkrat (u̯k) pril. dva i po puta

dvaintridesetérka ž knjiga sa po trideset i dva lista u arku