Franja

drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

drugi los otros
med drugim entre otras cosas
noben drug kot on ningún otro sino él
drugo lo otro, (ostalo) lo demás
drug z drugim uno por uno
to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

drugáčen other, another, different (od from); unlike, other than; dissimilar, diverse, disparate

čisto drugáčen od (tvojega) quite different from (yours)
postati drugáčnega vedenja to change (ali to alter) one's conduct
stvar je čisto drugáčna (figurativno) the boot is on the other foot

drugáčen différent, autre

popolnoma drugačen tout à fait (ali radicalement, fondamentalement) différent
stvar je čisto drugačna l'affaire est tout autre
postal je drugačen il a changé de conduite

drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, postati drugačnih misli cambiare idea
ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco

drugáčen -čna -o drukčiji, drugojači: drugačen je od svojega brata; zdaj bomo ubrali -e strune
sada ćemo se prihvatiti posla s većom strogošću

drugáčen diferente; otro

drugáčen prid., іна́кший прикм., і́нший прикм.

drugáčen -čna -o prid. altfel, diferit

bístveno esencialmente

bistveno različen, drugačen muy diferente
bistveno bolje mucho mejor

dánes adv.

1. oggi:
za danes je dovolj per oggi basta
pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
danes teden je umrl è morto una settimana fa

2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo

drug¹ (-a, -o)

1. der andere, ein anderer
drugi množina andere
tako kot drugi wie alle anderen auch
nekdo/kdo drug ein anderer
drugi ljudje andere Leute, s stališča govorečega: die anderen
drug jezik eine andere Sprache
v drugem jeziku in einer anderen Sprache, anderssprachig
z drugimi besedami mit anderen Worten

2. (drugačen, spremenjen) ein anderer (postal je drug človek er ist ein anderer Mensch geworden)

3. (siceršnji) sonstig
| ➞ → druga, ➞ → drugo

drúg, drugáčen autre, différent

drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs

kadriranje samostalnik
1. (o sliki ali filmu) ▸ keretezésNovi format slike zahteva nekaj več dela in drugačen način kadriranja. ▸ Az új képformátum egy kicsivel több munkát és más keretezési módszert igényel.

2. (o zaposlovanju) ▸ káderezésAnketiranje je tudi pokazalo, da v javnosti prevladujejo tisti, ki več političnega kadriranja pripisujejo prejšnji kot sedanji vladi. ▸ A közvélemény-kutatás azt is kimutatta, hogy a lakosság inkább az előző kormánynak tulajdonítja a politikai káderezést, mint a jelenleginek.
Vsekakor politično kadriranje prodira v vse pore naše družbe, celo čistilke po osnovnih šolah dobivajo službo zaradi svoje pripadnosti, da ne govorim o kakšnih drugih zadevah. ▸ A politikai káderezés teljesen áthatja társadalmunk minden pórusát, még az általános iskolai takarítónők is a hovatartozásuk miatt kapnak állást, nem is beszélve más dolgokról.

Katoliška cerkev stalna zveza
tudi z malo začetnico (verska organizacija) ▸ katolikus egyház Katoliška cerkev ga časti kot svetnika. ▸ A katolikus egyház szentként tiszteli.
Leta 2001 so ga na zasebnem obredu sprejeli v katoliško cerkev, s tem pa je izgubil dedno pravico do britanskega prestola. ▸ 2001-ben egy privát szertartás keretében befogadta a katolikus egyház, ezért elvesztette az öröklési jogát a brit trónra.
Položaj duhovnika v katoliški cerkvi je drugačen kot v drugih dveh velikih krščanskih cerkvah. ▸ A katolikus egyházban a pap helyzete eltér a másik két nagy keresztény egyházétól.
Sopomenke: Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

kraj¹ moški spol (-a …) der Ort, die Örtlichkeit; (naselje) die Ortschaft; -ort (domači Heimatort, gorski Gebirgsort, namembni Bestimmungsort, izpolnitveni Erfüllungsort, bivanja Aufenthaltsort, dajatve Leistungsort, dobave Lieferort, izdaje dokumenta Ausstellungsort, izida Erscheinungsort, izvora/od koder kdo izvira Herkunftsort, Ursprungsort, plačila Zahlungsort, prireditve Veranstaltungsort, rojstva Geburtsort, smrti Sterbeort, zasedanja Tagungsort, tekmovanja Austragungsort, sosednji Nachbarort)
vezan na določen kraj standortgebunden
… kraja Orts-
(konec das Ortsende, der Ortsausgang, navedba die Ortsangabe, območje der Ortsbereich, opis die Ortsbeschreibung, poznavalec der Ortskundige, poznavanje die Ortskenntnis, sprememba der Ortswechsel, tabla das Ortsschild, tabla za konec kraja das Ortsendeschild, podoba das Ortsbild, začetek der Ortseingang)
čas in kraj Ort und Zeit
spomin za kraje das Ortsgedächtnis
določilo kraja die Raumangabe
iz kraja aus dem Ort
iz kraja v kraj von Ort zu Ort
od kraja do kraja drugačen örtlich verschieden
prebivajoč v kraju ortsansässig
tujec v kraju der Ortsfremde ( ein krajr)
tuj v kraju ortsfremd
v kraju/znotraj kraja im Ort, innerorts

muhast (-a, -o) launenhaft, launisch; Launen unterworfen; kapriziös; (enkrat tak, drugič drugačen) wetterwendisch

nekak (-a, -o)

1. (tak ali drugačen) irgendein

2. (neke vrste) so etwas wie ein, eine Art (dvorišče so etwas wie ein Innenhof, eine Art Innenhof)

poganjek samostalnik
1. ponavadi v množini (pri rastlini) ▸ hajtás, sarjKo vzamemo v roke škarje, najprej porežemo vse mrtve poganjke. ▸ Amikor kézbe vesszük az ollót, legelőször az összes elhalt hajtást vágjuk le.Po vsaj štirih tednih so mladi poganjki pripravljeni za sajenje na vrt. ▸ Legalább négy hét elteltével a fiatal hajtások készen állnak a kertbe való kiültetésre.
Povezane iztočnice: kratki poganjek, dolgi poganjek, glavni poganjek

2. (o začetni fazi) ▸ sarj
V gospodarstvih območja evra so vidni poganjki okrevanja. ▸ Az euróövezet gazdaságai a fellendülés jeleit mutatják.
Medicina ne more biti poganjek teologije in drugih strok, ki se ukvarjajo s človekom. ▸ Az orvostudomány nem sarjadhatott ki a teológiából és más, emberekkel foglalkozó tudományágakból.

3. ponavadi v množini (kar začenja rasti) ▸ sarj
Pod odpetim ovratnikom srajce je opazil poganjke dlak. ▸ Az ing kigombolt gallérja alatt sarjadó szőrszálakat vett észre.
Začudeno so gledali čop, drugačen od polizanih las, med katerimi so se že kazali sivi poganjki. ▸ Csodálkozva nézték a lófarkat, ami más volt, mint a lenyalt haj, melyben már ősz tincsek jelentek meg.
Prvi poganjki so se pri Alenki kazali v osnovni šoli: "Takrat smo vsa dekleta začela rasti v višino in širino." ▸ Alenka az általános iskolában indult növésnek: „Akkoriban mi, lányok, mindannyian elkezdtünk nőni széltében-hosszában”.

ponóven répété, réitéré, renouvelé, nouveau, fréquent

ponovno à plusieurs (ali diverses, différentes) reprises, (na drugačen način) à nouveau, (še enkrat) de nouveau
ponoven izvir ponikalnih voda résurgence ženski spol
ponovni napadi attaques ženski spol množine réitérées
ponoven padec rechute ženski spol, retombement moški spol
ponovno sestavljanje (stroja, mehanizma) remontage moški spol
ponovno sukanje niti retordage moški spol des fils
ponovna uprizoritev reprise ženski spol
ponoven začetek predavanj je v oktobru la reprise des cours a lieu en octobre
ponovno začeti plavati recommencer à (ali de) nager
ponovno zboleti faire (ali avoir) une rechute, rechuter