Franja

drob|en [ó] (-na, -no)

1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
drobni Klein-
(predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

2. (tanek; fin) fein
drobni Fein-
(krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

3. knjiga: schmal

4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

5.
gozdarstvo droben les das Schwachholz
tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

6.
na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
prodaja na drobno der Kleinverkauf
trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
| ➞ → drobno

drobén -a -o dijal. -a klobasa
jetrenica, džigernjača

dróben tiny; small, little; puny; thin, minute; wee; slim, slender; slight; undersized

dróben denar small coin
prodajalec, trgovec na dróbno retail dealer, retailer
kupiti na dróbno to buy by retail
prodajalna, trgovina na dróbno retail store
prodajati na dróbno to sell by retail
prodajati na debelo in na dróbno to sell both wholesale and retail

drôben petit, menu, fin, grêle, fluet, frêle, fragile, chétif

drobno blago (articles moški spol množine de) mercerie ženski spol
droben denar (menue) monnaie
prodajati na drobno vendre au détail
drobno pisati écrire petit (ali menu, serré)
drobno hoditi, stopati marcher à petits pas, trottiner

drôben (-bna -o) adj.

1. minuto, piccolo:
hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi

2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida

3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
drobna knjižica un libretto sottile
drobne črke piccole lettere

4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. droben navoj filettatura fine
tisk. drobni tisk caratteri piccoli
zal. drobni tisk opuscolo
prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo

drôben -bna -o i drobán drobna -o, komp. drobnejši
1. sitan, droban: droben cvet, predmet; -o blago
sitna roba, galanterija; droben ko makovo zrno
2. nježan (než-): -a deklica
3. slab: droben otrok
4. droban: droben pesek, dogodek
5. prodajati na -o
prodavati na malo; trgovina na -o; šalj. on se ženi na -o
ima ljubavne odnose sa više žena, djevojaka (dev-)

drôben menudo; sutil

droben denar dinero m menudo, dinero suelto
prodajati (trgovina) na drobno vender (comercio m) al por menor

drôben prid., дрібни́й прикм.

drôben -bna -o prid. mic, minuscul, mărunt

briljant samostalnik
1. (brušen diamant) ▸ gyémánt, briliáns
2. (najboljša stvar) ▸ briliáns
Ampak zame je briljant podvozje. ▸ kontrastivno zanimivo Számomra azonban az alváz a csúcs.

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

deskanje samostalnik
1. (zimski šport) ▸ snowboardozás, hódeszkázásTekmovanja so potekala v alpskem smučanju, smučarskem teku, hokeju in deskanju. ▸ Alpesisíben, sífutásban, hokiban és hódeszkázásban folytak a versenyek.
Sopomenke: bordanje, deskanje na snegu
Povezane iztočnice: alpsko deskanje, prosto deskanje

2. (vodni šport) ▸ szörfözésMorje je primerno za deskanje, pesek je lep in droben. ▸ A tenger alkalmas a szörfözésre, a homok szép és apró szemű.
Sopomenke: jadralno deskanje, jadranje na deski, surfanje
Povezane iztočnice: deskanje na vodi, jadralno deskanje

3. (brskanje po spletu) ▸ szörfözésMed deskanjem ali odpiranjem pošte se lahko zgodi, da zasledimo gole fotografije nekoga, ki živi čez cesto. ▸ Szörfözés vagy az üzenetek nyitogatása közben megtörténhet, hogy ráakadunk az utca túloldalán élő szomszéd meztelen képeire.
Sopomenke: surfanje

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dèž lluvia f

v dežju bajo la lluvia
droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
močan dež chaparrón m
nenaden dež aguacero m
dež gre llueve; está lloviendo
na dež kaže parece que va a llover
priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo

jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperPovezane iztočnice: vrtna jagoda

2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemPovezane iztočnice: vrtna jagoda

3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

majh|en (-na, -no) manjši

1. klein; Klein- (naklada die Kleinauflage, obremenitev die Kleinlast)
majhne ribe množina, figurativno kleine Fische
narezan na majhne koščke [kleingeschnitten] klein geschnitten
z majhno glavo kleinköpfig
z majhnimi listi kleinblättrig
z majhnimi plodovi kleinfrüchtig

2. po rasti, postavi: klein, kleinwüchsig
majhna postava der Kleinwuchs

3. (nevelik) gering, (neznaten) gering, geringfügig
majhne vrednosti geringwertig
poškodba, prestopek ipd.: leicht
v majhnih požirkih schlückchenweise
z majhnimi porami engporig
z majhno naklado auflagenschwach
figurativno to ni majhna stvar das ist keine Kleinigkeit
| ➞ → droben, mali