Franja

domišljij|a ženski spol (-e …) die Phantasie; das Einbildungsvermögen, die Einbildungskraft, die Einbildung
brez domišljije phantasielos
pomanjkanje domišljije die Phantasielosigkeit
z bogato domišljijo phantasievoll, phantasiereich
bogata domišljija der Phantasiereichtum
z revno domišljijo phantasiearm

domišljíja imagination; fancy; fantasy

v domišljíji in imagination
bujna domišljíj rich imagination
čista domišljíj pure imagination
vaša bolzen je le domišljíj your illness is only imaginary
treba je imeti precej domišljíje, da to verjameš it takes a stretch of imagination to believe that

domišljíja imagination ženski spol , fantaisie ženski spol , puissance ženski spol , pouvoir moški spol d'imagination, illusion ženski spol , chimère ženski spol

domišljíja (-e) f

1. immaginazione, fantasia:
bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija immaginazione esuberante, sfrenata, creativa, vivace

2. (predstava, ki ni osnovana na resničnosti) fantasia, fantasticheria; fantasma:
gubi se v praznih domišljijah si perde in vane fantasticherie

domišljíja ž
1. fantazija, mašta, imaginacija: bujna, živa domišljija
2. uobrazilja: to ni resnica, to je tvoja domišljija

domišljíja imaginación f ; fantasía f

domišljíja -e ž., фанта́зія -ї ж.

domišljíja -e ž fantezie, imaginaţie

animalen pridevnik
1. (v zvezi z živalmi) ▸ állati, animális
2. (podoben kot pri živalih) ▸ animális, állatias

bogat (-a, -o) reich (česa an); reichhaltig; (premožen) reich, begütert
zelo bogat človek: schwerreich, steinreich
bogat z/na -reich (z beljakovinami eiweißreich, z lesom holzreich, z maščobami fettreich, z nafto ölreich, s padavinami niederschlagsreich, s pigmentom pigmentreich, z ribami fischreich, z rudami erzreich, s surovinami rohstoffreich, z vitamini vitaminreich, z vodo wasserreich, wasserführend, energetsko energiereich, miselno gedankenreich, oblikovno formenreich, vsebinsko gehaltvoll, inhaltsreich)
bogata domišljija der Phantasiereichtum
tehnika bogata pena der Reichschaum
država, bogata s surovinami das Rohstoffland
|
bogati in revni arm und reich

bújen -jna -o prid.
1. abundent, luxuriant
2. opulent
3.
□ bujna domišljija imaginaţie bogată

gíbek (-bka -o) adj.

1. agile

2. flessibile, pieghevole; duttile; pren. malleabile:
gibka cev tubo flessibile

3. (razgiban, živahen) mosso, vivace, fervido:
gibka domišljija immaginazione fervida

mêdel (-dla -o) adj.

1. debole, fioco:
medla svetloba luce fioca

2. fiacco, debole, generico, anemico, asfittico:
medlo delo un'opera anemica

3. (zmeden, nejasen) confuso, oscuro

4. pren. fiacco, svigorito, esausto, bolso; cascante:
medla proza prosa bolsa
medla domišljija fantasia svigorita, stanca

5. lieve, tenue

neizčŕpen (-pna -o) adj. inesauribile; inesausto:
neizčrpna domišljija fantasia inesauribile

otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
otroški organizem l'organismo del bambino
otroška domišljija la fantasia dei bambini
otroški govor il linguaggio dei bambini
otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
muz. otroški zbor coro di voci bianche
otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
otroška mornarska obleka marinara
otroški film film per bambini
otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
otroške jasli asilo nido
otroška klinika clinica pediatrica
otroška negovalka puericultrice
otroški zdravnik pediatra
otroški dodatek assegni familiari
otroška pisava scrittura infantile
gastr. otroški piškoti savoiardi
med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
med. otroška smola meconio
otroška soba nursery
otroška stajčica corpetto
farm. otroška svečka nipiosupposta
igre otroška troblja trombetta
šport. otroška vlečnica telebaby
otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
obl. otroški pajac pagliaccetto
otroški plašč paltò
otroški voziček carrozzella, passeggino
otroško strašilo gattomammone
med. otroško zdravstvo pediatria

prenapét trop tendu, exalté, surchauffé, extrême, outrancier, extravagant, excentrique ; (pretiran) exagéré, outré

prenapeta domišljija imagination ženski spol exaltée
prenapeta gospodarska dejavnost (figurativno) surchauffe ženski spol

splêsti (splêtem) | splétati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina

2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare

3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura

4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)

B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna

2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi

3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živáhen lively, vivacious, vivid; brisk, animated; alert

živáhno deklè vivacious girl, (pogovorno) lively lass
živáhna domišljija vivid (ali lively) imagination
živáhen promet busy traffic
živáhna ulica busy street
v živáhnem pogovoru in animated conversation
povpraševanje je zelo živáhno (the) demand is brisk
trgovina je živáhna trading is brisk