Franja

doma

1. v hiši, stanovanju, kraju: zu Hause, zuhause
biti doma zu Hause sein, zaradi bolezni: das Zimmer/Haus hüten
počutiti se kot doma sich heimisch fühlen, pri kom: ein und aus gehen bei, na nekem področju, v neki stroki: bewandert sein in
kot doma wie bei Muttern
počutiti se kot doma (vgnezditi se) es sich gemütlich machen
… biti doma das Daheimsein … (težko mu je biti doma das Daheimsein fällt ihm schwer)
tisti, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene

2.
doma narejen [selbstgemacht] selbst gemacht
doma zvarjen [selbstgebraut] selbst gebraut
doma pečen [selbstgebacken] selbst gebacken
doma vzrejen/pridelan selbstgezogen
doma spleten [selbstgestrickt] selbst gestrickt
doma sešit selbstgenäht, [selbstgeschneidert] selbst geschneidert
doma spreden selbstgesponnen
doma zaklan selbstgeschlachtet
|
kadar mačke ni doma, miši plešejo wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
ljubo doma, kdor ga ima trautes Heim Glück allein

domá at home; in

je on domá? is he in?, is he at home?
je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
domá narejen (kruh) home-made (bread)
držati se domá to keep to the house
on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
domá je najlepše there's no place like home
počutiti se kot domá to feel at home
bodite kot domá! make yourself at home!
biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home

domá à la maison, chez soi

ali je doma? est-il chez lui?
počutite se kakor doma, bodite kakor doma faites comme chez vous, prenez vos aises, ne vous gênez pas
v matematiki je doma il est fort en mathématiques
doma narejeno fait à la maison, familiarno fabrication maison
ljubo doma, kdor ga ima on n'est nulle part si bien que chez soi

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domá pril.
1. kod kuće, doma: gospodarja ni doma; pri nas doma
2. rodom: doma je iz ugledne hiše

domá en (su) casa

biti doma estar en casa
ostati doma quedarse en casa
sem doma v Kranju soy natural de Kranj
biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
delati doma trabajar en casa
veliko doma tičati ser muy casero
napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!

domá prisl., вдо́ма присл., до́ма присл.

• držáti se domá домува́ти

domá prisl. acasă

kadar mačke ni doma, miši plešejo frazem
(pregovor) ▸ nincs otthon a macska, cincognak az egerek

dresúra adiestramiento m ; amaestramiento m ; (krotitev) domadura f , doma f

krotílnica (-e) f doma

krotítev domadura f ; doma f

alojzijevíščnik m pitomac klerikalnog đačkog doma Alojzijevišče

brezdómski -a -o bezdomni, koji je bez doma, bez kuće, beskućni

dómar -ja m žarg. pitomac đačkog, studentskog doma

dómarica ž žarg. pitomica đačkog, studentskog doma

dvódômen -mna -o
1. dvodoman: -a rastlina
2. dvodoman, sa dva doma: -i parlament

a⁴ adv. (ali, kaj; uvaja vprašanje) che:
a misliš, da si doma? (che) credi di essere a casa tua?

atlas samostalnik
1. (knjiga zemljevidov) ▸ atlaszVeselje imam doma gledati v atlas in si predstavljati vse te dežele sveta. ▸ Szeretem otthon az atlaszt nézegetni, és elmélkedni világ országairól.
Knjigarne ne bodo preživele samo s kuharicami in atlasi! ▸ A könyvkereskedések nem fognak megélni csupán receptkönyvekből és atlaszokból.

2. (zbirka iz neke stroke) ▸ atlaszNapisan je v poljudnem jeziku in v obliki barvnega ilustriranega atlasa. ▸ Közérthető nyelven, színes, illusztrált atlasz formájában íródott.
3. (blago) ▸ atlasz
Okrog vratu je zategnila trak iz belega atlasa. ▸ Atlaszból készült szalagot kötött a nyakába.
Najbrž radi čutite dotik mehkega atlasa ali čiste svile, morda pa tudi žameta. ▸ Valószínűleg szereti a puha szatén vagy a tiszta selyem, esetleg a bársony tapintását.
Oblečena je bila v domačo haljo brez rokavov iz modrega atlasa. ▸ Kékszínű atlaszból készült ujjatlan háziköntöst viselt.

4. medicina (vretence) ▸ atlasz, fejgyámOtrokom, ki jim naravnam atlas, se potlej ne morejo razviti bolezni zaradi izpahnjenega vretenca. ▸ Azoknál a gyermekeknél, akiknél a helyére rakom az atlaszt, nem alakulhatnak ki a csigolya elmozdulásából eredő betegségek.
Ko je atlas na svojem mestu, možgani končno lahko delujejo nemoteno. ▸ Amikor az atlasz végre helyén van, az agy zavartalanul tud működni.

5. geometrija (o topološki ploskvi) ▸ atlasz
Po definiciji mnogoterosti ima X števen atlas. ▸ A sokaság meghatározása szerint X-nek megszámlálható atlasza van.
Prostor G je p-adična analitična mnogoterost, če na njem obstaja atlas. ▸ A G-tér p-adikus analitikus sokaság, ha létezik rajta atlasz.

6. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ Atlas

7. (v arhitekturi) ▸ Atlasz

biti¹ (sem)

1. sein; (obstajati) existieren
je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

2.
biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

3.
biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

4.
je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
(koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

5.
je/ni tako dem ist (nicht) so

6.
biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
|
biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
biti iz najhujšega über dem Berg sein
|
biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
|
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
|
biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
|
biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
|
meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
biti ➞ → na glasu itn.
v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?