Franja

Zadetki iskanja

  • diha|ti (-m) dihniti, vdihniti, izdihniti atmen
    globoko dihati tief atmen, durchatmen
    težko dihati schwer atmen, Atembeschwerden haben; živalstvo, zoologija atmen
    dihati s pljuči/škrgami ein Lungen-/Kiemenatmer sein
    ki diha zrak luftatmend
  • díhati to breathe; to respire; to take (ali draw) breath

    globoko díhati to draw (ali to fetch) a deep breath
    moči zopet díhati to recover one's breath
    težkó díhati to breathe hard, to gasp (for breath), to pant, to puff
    zrak, ki ga dihamo the air that we breathe
  • díhati respirer; expirer, inspirer, souffler; vivre; prospérer; se répandre

    težko dihati respirer difficilement (ali avec difficulté)
    dihati skozi nos, usta respirer par le nez, par la bouche
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • díhati -am disati: dihati skozi nos; težko dihati
  • díhati respirar

    globoko dihati hacer una inspiración profunda
    težko dihati respirar dificultosamente, resollar
    ne pustiti komu dihati (fig) no dejar respirar a alg
  • díhati -am nedov., ди́хати -хаю недок.
  • díhati -am nedov. a respira, a răsufla
    težko dihati a gâfâi, a respira greu
  • dihn|iti (-em) dihati hauchen
  • díhniti (-em) perf. glej dihati | dihniti
  • globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
    globoko pasti figurativno tief sinken
    globoko dihati durchatmen
    globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
    globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
    globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
    globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
    globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen
  • kisik samostalnik
    1. (kemijski element) ▸ oxigén
    molekula kisika ▸ oxigénmolekula
    koncentracija kisika ▸ oxigénkoncentráció
    kisik v krvi ▸ oxigén a vérben, véroxigén
    poraba kisika ▸ oxigénfelhasználás
    jeklenka kisika ▸ oxigénpalack
    pomanjkanje kisika ▸ oxigénhiány
    dihati kisik ▸ oxigént lélegzik
    vdihovati kisik ▸ oxigént belélegez
    kisik v zraku ▸ oxigén a levegőben, levegőoxigén
    Odprava naj bi na goro plezala brez dodatnega kisika. ▸ Az expedíció állítólag plusz oxigén nélkül mászta meg a hegyet.
    Sopomenke: O
    Povezane iztočnice: tekoči kisik, čisti kisik

    2. izraža odobravanje (pogoj bivanja ali razvoja) približek prevedkalétfeltétel
    Kot je nazorno pojasnil španski evropski minister: Evropa je kisik za španski razvoj. ▸ A spanyol európaügyi miniszter érzékletesen magyarázta el, hogy Európa a spanyol fejlődés létfeltétele.
    Ta ukrep vlade je prinesel veliko potrebnega kisika za lokalno ekonomijo na jugu, ki sicer trpi za najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. ▸ Ez a kormányintézkedés megteremtette a helyi gazdaság szükséges létfeltételeit az ország déli részén, amely a második világháború óta a legsúlyosabb recesszióval küzd.
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • piskajoč [ó] (-a, -e) pfeifend
    piskajoč glas fistelige Stimme, die Fistelstimme
    piskajoče dihati schniefen
  • pljuč|a srednji spol množina, anatomija die Lunge (tudi živalstvo, zoologija)
    živalstvo, zoologija dihati s pljuči ein Lungenatmer sein
    figurativno s polnimi pljuči in vollen Zügen
    figurativno zelena pljuča mesta ipd.: die grünen Lungen
    medicina imeti dobra pljuča eine gute Lunge haben
    imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
    umetna pljuča das Beatmungsgerät
    biti priključen na umetna pljuča künstlich beatmet werden
    medicina napihnjena pljuča die Lungenblähung
    medicina -lunge (kadilska Raucherlunge, prašnata Staublunge, starostna Alterslunge, vodna Wasserlunge, zastojna Stauungslunge)
    bolezen/zbolenje pljuč das Lungenleiden
    bolan na pljučih lungenkrank, lungenleidend
    biti bolan na pljučih lungenkrank/lungenleidend sein
    povzročiti težave s pljuči auf die Lunge schlagen
    rak na pljučih der Lungenkrebs
  • pljúča lungs pl; humoristično bellows pl; (zaklanih živali) lights pl

    krilo pljúč lobe of the lungs, pulmonary lobe
    železna pljúča medicina iron lung
    bolan na pljúčih suffering from a lung complaint; affected (ali diseased) in the lungs, consumptive
    vnetje pljúč inflammation of the lungs, pneumonia
    dihati s polnimi pljúči to breathe (ali to inhale) deeply
  • prediha|ti (-m) dihati durchatmen; figurativno knjigo: durcharbeiten
  • stéžka difícilmente; penosamente

    stežka dihati respirar con dificultad
  • težko [ó] schwer, (s težavo) mühsam; (z veliko truda) schwierig; schwer- (hlapen/hlapljiv schwerflüchtig, otovorjen/natovorjen [schwerbeladen] schwer beladen, prebavljiv [schwerverträglich] schwer verträglich, [schwerverdaulich] schwer verdaulich, ranjen [schwerverwundet] schwer verwundet, [schwerverletzt] schwer verletzt, razumljiv [schwerverständlich] schwer verständlich, topen [schwerlöslich] schwer löslich, vzgojljiv [schwererziehbar] schwer erziehbar)
    biti težko komu ein schweres Herz haben (težko mi je ich habe …) kaj storiti: (jemandem) schwer fallen
    težko hoditi hatschen
    iti težko z jezika schwer von der Zunge gehen
    ki ga je težko hipnotizirati schwer hypnotisierbar sein
    ki ga je težko kaj naučiti ungelehrig sein
    ki ga je težko oblikovati material: spröde
    ki gre težko v denar schwerverkäuflich
    ki se težko uči lernschwach
    ki se težko vname schwer entflammbar
    težko bi bil boljši/večji … ist kaum zu überbieten
    težko dihati schwer atmen
    težko izgovorljiva beseda ein Zungenbrecher