deževj|e [é] srednji spol (-a …)
1. dolgotrajen dež: anhaltender Regen, der Landregen
jesensko deževje der Herbstregen
2. deževno obdobje: die Regenzeit
monsunsko deževje der Monsunregen
|
področje tropskega deževja geografija tropischer Regengürtel
Zadetki iskanja
- deževje samostalnik
(o dežju) ▸ esőzés, esőobilno deževje ▸ kiadós esőmočno deževje ▸ heves esőzésvečdnevno deževje ▸ többnapos esőzésjesensko deževje ▸ őszi esőzésdolgotrajno deževje ▸ hosszan tartó esőzéssilovito deževje ▸ heves esőzéscelodnevno deževje ▸ egésznapos esőzésaprilsko deževje ▸ áprilisi esőzéstropsko deževje ▸ trópusi esőneurje z obilnim deževjem ▸ kiadós esővel kísért zivatarmočno deževje s točo ▸ heves eső jéggelmočno deževje s poplavami ▸ heves esőzés áradásokkalOb večdnevnem močnem deževju lahko pride do zemeljskega plazu. ▸ A többnapos heves esőzések földcsuszamlást okozhatnak.
Vremenoslovci močno deževje napovedujejo še za prihodnjih nekaj dni. ▸ Az meteorológusok a következő napokra heves esőzéseket jósolnak.
Delavci so od jutranjih ur odstranjevali posledice močnega deževja. ▸ A munkások a reggeli óráktól kezdve a heves esőzés következményeinek eltakarításán dolgoznak.
Povezane iztočnice: monsunsko deževje - dežévje rains pl; rainy weather
- dežévje temps moški spol pluvieux, pluie(s) ženski spol (množine)
monsunsko deževje pluies de mousson - dežévje (-a) n piogge
- dežévje (dəž) s kiše, dugotrajna kiša: jesensko deževje
- dežévje lluvias f pl ; estación f de las lluvias; tiempo m lluvioso
trajno deževje lluvia f continua
za deževjem pride sonce después de la lluvia viene el buen tiempo - dežévje -a s
1. ploaie abundentă
2. timp ploios - monsunsko deževje stalna zveza
meteorologija (o monsunu) ▸ monszunesőzés, monszunesők
Velike poplave je povzročilo monsunsko deževje, ki je bilo najhujše v zadnjih desetih letih. ▸ A nagy árvizeket az elmúlt tíz év legsúlyosabb monszunesőzései okozták. - zenitno deževje stalna zveza
geografija (vremenski pojav) ▸ zenitális esőzés
Sopomenke: zenitne padavine - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - jesenski pridevnik
(o letnem času) ▸ őszijesenske volitve ▸ őszi választásokjesenske počitnice ▸ őszi szünetjesenske poplave ▸ őszi árvizekjesenski sejem ▸ őszi vásárjesensko zasedanje ▸ őszi ülésszakjesensko deževje ▸ őszi esőzésjesensko vreme ▸ őszi időjárásjesenski mesec ▸ őszi hónapjesenski dan ▸ őszi napjesenski čas ▸ őszi időjesenske barve ▸ őszi színekjesenski dež ▸ őszi esőpozno jesenski ▸ késő ősziv jesenskem času ▸ őszi időbenv jesenskih mesecih ▸ őszi hónapokbanPovezane iztočnice: jesenski ekvinokcij, jesensko enakonočje - jesénski (-a -o) adj. autunnale, di autunno, che si svolge in autunno:
jesenski dan giornata autunnale
šol. jesenski rok sessione autunnale
jesensko deževje piogge autunnali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. jesenski dosevek semina autunnale
bot. jesenski jurček porcino, boleto (Boletus edulis)
bot. jesenski svišč asclepiade (Gentiana asclepiadea)
jesensko enakonočje equinozio autunnale
bot. jesensko resje erica (Calluna vulgaris) - létina année ženski spol (agricole), récolte ženski spol , moisson ženski spol
dobra letina bonne (ali riche) récolte
slaba letina mauvaise récolte, récolte déficitaire
deževje je pokvarilo letino les pluies ont gâté la récolte - létina cosecha f ; recolección f
slaba letina mala cosecha, mal año m
sladkorna letina zafra f
vinska letina vendimia f
deževje je uničilo letino las lluvias han perdido la cosecha - močvara samostalnik
1. (močviren svet) ▸ mocsár
Močvare so tu neprehodne, polne živega peska in požiralnikov in v njih mrgoli kač. ▸ A mocsarak itt átjárhatatlanok, teli vannak futóhomokkal és nyelőkkel, és csak úgy hemzsegnek a kígyóktól.
2. izraža negativen odnos (razmočeno območje) ▸ dagonya, posványspremeniti v močvaro ▸ posvánnyá változikProstor okoli gradu je močno deževje spremenilo v močvaro. ▸ Az erős esőzés dagonyává változtatta a vár körüli teret .
3. izraža negativen odnos (o stanju) ▸ mocsár, ingovány, posvány
Družba se utaplja v močvari korupcije in splošnega nelegalnega stanja. ▸ A társadalom a korrupció és a nem jogszerű állapot posványába süllyed.
Možnosti zaslužka v Lizboni so bile kilave. Nikogar nisem poznala, ki bi mi v tem smislu nakazal pot iz močvare. ▸ Lisszabonban a jövedelemszerzési lehetőségek vacakok voltak. Senkit sem ismertem, aki ebben a tekintetben megmutatta volna az ingoványból kivezető utat. - monsún monzón m
monsunsko deževje lluvia f monzónica - monsunsk|i (-a, -o) Monsun- (klima das Monsunklima, deževje der Monsunregen)
- monsúnski (-a -o) adj. meteor. monsonico:
monsunsko deževje piogge monsoniche - pomladánski (-a -o) adj. di primavera, primaverile:
pomladanska pesem maggiolata
pomladansko cvetje fiori primaverili
pomladanska obleka abito di mezza stagione
pomladansko deževje piogge primaverili
astr. pomladansko enakonočje equinozio di primavera
bot. pomladanski hrček spugnola falsa, bastarda (Gyromitra esculenta)
pomladanski žafran croco, zafferano (Crocus neapolitanus)