Franja

Zadetki iskanja

  • da capo [dakápo] adv. muz. ital. daccapo
  • vodíteljski (-a -o) adj. di capo, da capo; leaderistico:
    imeti voditeljske sposobnosti avere capacità di capo
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • premériti (-im) perf.

    1. misurare (tudi ekst.):
    premeriti na oko misurare a occhio

    2. pren. (prehoditi) percorrere, girare:
    premeriti vso deželo girare tutto il paese

    3. pren. (na hitro ogledati) misurare con lo sguardo, sbirciare;
    premeriti od nog do glave squadrare qcn. da capo a piedi
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
Število zadetkov: 7