dosti1 [ô]
1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)
2. (močno) sehr, stark
3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch
Zadetki iskanja
- dosti2 [ô]
1. (dovolj) genug; (zadosti) genügend
biti dosti (zadoščati) reichen
2. (čez glavo:)
imeti dosti česa/koga: (einer Sache/jemandes) überdrüssig sein, (von einer Sache/von jemandem) die Nase voll haben, česa: zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
Zdaj imam pa dosti! Mir reicht's!/Jetzt reicht's mir!
Dosti! Genug!, Sense! - dósti pril.
1. dosta: do odhoda vlaka je še dosti časa
2. mnogo: uživati dosti sadja
3. dovoljno: vsega imamo dosti, dosti je čvekanja; zdaj mi je pa dosti - dôsti enough; sufficiently; (precéj) rather, pretty, fairly; (obilno) amply; a great deal of; (zadovoljivo, primerno) satisfactorily
več kot dôsti more than enough, enough and to spare
za danes bo dôsti that will do for today
dôsti dobro veš, da je to prepovedano you know well enough that it is forbidden
on ima dôsti denarja he has plenty of money, he is flush with money
dôsti! enough!; that will do!
dôsti je smeha! stop laughing! - dôsti assez, suffisamment, en suffisance
dosti je c'est assez, cela suffit
dosti denarja imeti avoir assez d'argent, avoir de l'argent en suffisance
dosti mi je tega j'en ai assez, familiarno j'en ai plein le dos, j'en ai marre
dosti (je tega)! c'en est assez!, en voilà assez! - dôsti adv.
1. abbastanza, assai, molto, parecchio:
dosti delati lavorare molto
počutiti se dosti bolje sentirsi molto meglio
pren. imeti dosti česa averne abbastanza di qcs.
2. pren. (za izražanje mere, ki je ni dovoljeno preseči) basta:
dosti je čvekanja (e) basta con le chiacchiere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
povsod ga je dosti lo trovi, lo incontri dappertutto, un presenzialista
pren. tega ne malo ne dosti ne razumem non ci capisco né punto né poco
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt contro numero maggiore non ti giova alcun valore - dôsti bastante; suficiente
dosti denarja bastante (ali suficiente) dinero m
dosti mi je ena knjiga me basta un libro
dosti govoričenja (šal)! ¡basta de palabrería (de bromas)!
dosti o tem! ¡ya basta! - dôsti prisl., бага́то присл., до́сить присл.
- dôsti prisl.
1. destul, suficient
2. mult mai - alt samostalnik
1. (glas) ▸ alt
Lepo sva peli, ena sopran, druga alt. ▸ Szépen énekeltünk; egyikünk szopránt, másikunk altot.
2. (kdor poje alt) ▸ alt
Sopranov in mezzosopranov je dosti, altov pa vedno primanjkuje. ▸ Sok a szoprán és a mezzoszoprán, de altból mindig hiány van.
Sopomenke: altist - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime
božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies) - črnílo (-a) n
1. inchiostro:
plavo, rdeče, zeleno črnilo inchiostro blu, rosso, verde
tiskarsko črnilo inchiostro da stampa
pren. o čem preliti dosti črnila versare fiumi d'inchiostro su qcs.
2. (črno barvilo) nero - dogaja|ti se (-m se) vor sich gehen, vorgehen, geschehen; (odvijati se) sich abspielen; prireditve ipd.: stattfinden
dogaja se, da … es kommt vor, [daß] dass …
nekaj se dogaja es tut sich etwas
dosti/veliko/ marsikaj se dogaja (ni dolgočasno) es ist viel los
nič se ne dogaja (dolgčas je) hier ist nichts los - dolgotraj|en (-na, -no) langwierig, langdauernd; (ki terja dosti časa) zeitaufwendig
biti dolgotrajen langwierig sein, sich in die Länge ziehen, sich hinziehen
Dauer- (dež der Dauerregen, mraz der Dauerfrost, uspeh der Dauererfolg, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, kriza die Dauerkrise, zasedanje die Dauersitzung) - dvign|iti (-em) dvig(ov)ati
1. kvišku, s tal: heben; s tal: aufheben, aufnehmen; v višino: hochheben, emporheben, iz česa: herausheben, stran od sebe: hinaufheben; večjo težo: hieven, hochhieven, wuchten, kot dvigalec uteži: hochstemmen, stemmen; (dvigniti in držati kvišku) hochhalten, emporhalten
2. denar s knjižice, računa: abheben, beheben
3. dohodke, plačila ipd.: aufbessern, erhöhen; cene: erhöhen
4. letalstvo kolesa: einziehen
5. na koze, podstavek: hochbocken, aufbocken; lopute ipd.: hochklappen; z dna vode pri potapljanju: ertauchen; prah: aufwirbeln, hochwirbeln
dvigniti pogled aufschauen, aufblicken (od von)
pomorstvo dvigniti sidro den Anker lichten, abankern
6. barvo, opleske, plasti: zum Abplatzen bringen
7. stavbe: aufstocken
8. lovstvo divjad: aufstören, aufjagen
9.
dvigniti vrednost česa (etwas) aufwerten
|
figurativno dvigniti dosti prahu viel Staub aufwirbeln/aufwerfen
dvigniti roke resignieren, den ganzen Kram hinwerfen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, aufgeben, es gut sein lassen - grmênje (-a) n tuono; rombo (del cannone); rimbombo, fragore
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto - húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)
1. pl. ➞ → človek
2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen
3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige
4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen? - lúknja (-e) f
1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura
2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose
3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia
4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga
5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia
6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure