Franja

Zadetki iskanja

  • dela|ti se1 [é] (-am se) narediti se

    1. (zbujati videz) tun (prijaznega/sigurnega/važnega freundlich/selbstsicher/wichtig tun)
    delati se, kakor da bi … tun, als ob …
    sich stellen (bolnega/gluhega/mrtvega/nemega/neumnega/slepega sich krank/taub/tot/ stumm/dumm/blind stellen); (hliniti; pretvarjati se) (etwas) vortäuschen/vorgeben (zelo zainteresiranega za ein lebhaftes Interesse an; bolnega eine Krankheit)

    2.
    delati se norca iz koga (jemanden) zum besten halten
  • dela|ti se2 [é] (-a se)

    1. (nastajati) entstehen (velika škoda großer Schaden); sich bilden (led/ivje das Eis, der [Rauhreif] Raureif)
    na jezeru se dela led der See vereist

    2. dan, mrak ipd.: dämmern, dan: heraufdämmern

    3.
    figurativno toliko, da se gnoj dela [rauhe] raue Mengen
  • délati se -am se nedov., удава́тися удаю́ся недок.
  • delati se francoza frazem
    (sprenevedati se; ignorirati) približek prevedkatetteti magát, mintha nem venne észre valamit
    Ni mogoče tako preprosto odstopiti od zavezujočih mednarodnih pogodb, še manj pa se delati francoza. ▸ Nem lehet egyszerűen elállni a kötelező nemzetközi szerződésektől, még kevésbé tettetni, hogy észre sem vették őket.
    Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza
  • delati se Francoza frazem
    (sprenevedati se; ignorirati) približek prevedkatetteti magát, mintha nem venne észre valamit
    Nihče iz strežbe mu ni prinesel pepelnika, gostitelja pa sta se delala Francoza. ▸ A felszolgálók közül senki sem hozott neki hamutartót, a házigazdák pedig úgy tettek, mintha nem vettek volna észre semmit.
    Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza
  • bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
    biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
    bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
    hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
    figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
    delati se bolnega sich krank stellen
    prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
  • bolán enfermo

    nevarno, težko bolan enfermo de peligro, de gravedad
    telesno in duševno bolan enfermo de cuerpo y alma
    na smrt bolan enfermo de muerte
    bolan na jetrih enfermo de hígado
    biti bolan estar enfermo
    čutiti se bolanega sentirse enfermo
    delati se bolanega simular estar enfermo
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

    težko délati to toil, to labour
    délati za koga to work for someone
    kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
    délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
    nimam kaj délati I have no work to do
    délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
    delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
    délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
    on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
    prekomerno délati to overwork someone
    délati napake to make mistakes
    délati krivico komu to do wrong to someone
    délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
    on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
    dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
    površno délati to botch, to bungle
    délati kot mravlja a to be busy as a bee
    délati sitnosti to cause trouble
    délati težave to make difficulties
    stroj dela the machine is working (ali running)
    stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
    trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
    pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
    dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
    délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
    dela se bolnega he pretends to be ill
    dela se neumnega he plays the fool
    dela se gluhega he pretends he is deaf
    délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
    dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
    delal sem se jeznega I pretended to be angry
    delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
    kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal
  • délati travailler, faire, agir

    dan se dela le jour se lève (point)
    delati se kot bi feindre, affecter, simuler, faire semblant
    delati se bolnega prétendre être malade, se prétendre malade
    delati se uradnega prendre une mine officielle (ali un air professionnel)
    delati se užaljenega prendre un air (ali se montrer) vexé, offensé
    delati se neumnega faire le fou, le bouffon, le pitre; se livrer à des bouffonneries, n'être pas sérieux
    delati se norca se moquer de, se payer la tête de
    delati se važnega faire l'important
    grdo delati maltraiter
    trdo delati travailler d'arrachepied (ali comme un nègre, comme un galérien); familiarno trimer, boulonner, turbiner, bosser dur, se crever
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • délati trabajar; hacer ; (stroj) funcionar

    delati na akord trabajar a destajo
    težko delati trabajar rudamente
    delati kot črna živina trabajar como un negro
    delati za štiri trabajar por cuatro
    delati na čem trabajar (ali ocuparse) en a/c
    delati se gluhega hacerse el sordo
    nimam kaj delati no tengo nada que hacer
    dan se dela está amaneciendo
    dvigalo ne dela el ascensor no funciona
    to dela nalašč lo hace a propósito
    delati se nevednega afectar ignorancia
  • délati -am nedov.
    1. a lucra, a munci
    trdo delati a se trudi
    2. a face, a executa; a fabrica, a crea
    3. a practica, a profesa; a exercita

    délati se
    1. a se face
    2. a se preface
  • fin (-a, -o)

    1. za človeka, obleko: vornehm, distinguiert; za stvari: fein
    skrajno fin oberfein
    pretirano fin überfein
    sito: eng, engmaschig
    fini zdrob das Grießmehl
    človek: delati se finega vornehm tun
    kdor se dela finega der Vornehmtuer

    2. gozdarstvo feinjährig

    3. tehnika fein, Fein- (papir das Feinpapier, brusilna plošča die Feinschleifscheibe, keramika die Feinkeramik, mehanika die Feinwerktechnik, Feinmechanik, merska tehnika die [Feinmeßtechnik] Feinmesstechnik, nastavitev der Feintrieb, nastavitev die Feineinstellung, struktura die Feinstruktur, tkanina das Feingewebe, zgradba der Feinbau, žagica die Feinsäge, sondiranje die Feinsondierung, struženje das Feindrehen); Präzisions- (mehanika die Präzisionsmechanik, pila die Präzisionsfeile); pri obdelavah: fein-, nach- (brusiti feinschleifen, nachschleifen, obdelati feinbearbeiten, loščiti nachbohnern, meriti feinmessen)
  • fín (-a -o) adj.

    1. fine, signorile:
    fina dama una signora fine
    fina družba ambiente fine
    iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

    2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
    fino blago roba fine
    kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
    fin vonj profumo fine
    fin zrak aria fine, pura
    fina šala battuta fine, spiritosa

    3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
    fine poteze (obraza) lineamenti fini

    4.
    fina mehanika meccanica di precisione
    fino brušenje levigatura, molatura fine

    5. (zelo droben, tenek) fine:
    fin pesek sabbia fine
    fina moka farina fine
    grad. fini omet stabilitura
  • ganljívo adv. con commozione; pateticamente:
    pren. delati se ganljivo nevednega fingersi del tutto ignaro
  • gluh (-a, -o) taub, medicina gehörlos
    gluh in slep medicina taubblind
    čisto gluh stocktaub
    figurativno tišina: lautlos; sprejemnik, oddajnik: empfangstot
    biti gluh taub sein
    figurativno gluh za argumente ipd.: sich verschließen vor
    delati se gluhega sich taub stellen
    figurativno govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden
  • imbecílen imbecile; idiotic; half-witted; weakminded; pogovorno silly, soft, daft

    delati se imbecílnega to play the fool
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • kakor1

    1. (enako kot) wie, so wie; (bolj/manj kot) als; (kot bi bil/bila …) wie

    2. (drug/drugače, kot) anderer/anders als

    3.
    tako … kakor wie (tako pri kritiki kakor pri bralcih bei der Kritik wie beim Leser)
    kakor tudi (in) sowie (kakor tudi beletristika sowie schöne Literatur)

    4.
    kakor da bi als ob (delati se, kakor da bi … tun als ob)

    5. v sporočanju tujega govora: soll heißen (rekel je, naj vpraša strica - kakor mene er sagte, [daß] dass er den Onkel fragen soll - soll heißen: mich)

    6.
    kakor kdaj je nachdem
    kakor kane wie es gerade kommt
    kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man
    | ➞ → kot