akord [ó] moški spol (-a …) pri delu in glasba: der Akkord (kvartni Quartenakkord, sklepni [Schlußakkord] Schlussakkord)
delo na akord die Akkordarbeit
plačilo po akordu der Akkordlohn
delavec, ki dela na akord der Akkordarbeier
delati na akord im Akkord arbeiten
Zadetki iskanja
- akórd glasba chord; (delo) piecework
na akórd by (the) job
delati na akórd to work on piece rates, to do piecework, to job
vzeti delo na akórd to take on piecework
plača po akórdu piece rates pl - akórd2 (-a) m cottimo:
delati na akord lavorare a cottimo - akórd glas acorde m ; fig armonía f
delati na akord trabajar a destajo - akórd -a m
1. acord, armonie
2. acord
□ delati na akord a munci în acord - čéz1 adv.
1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là
2. (onkraj) di là, dall'altra parte
3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait - čŕn (-a -o)
A) adj.
1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece
2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione
3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera
4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri
5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto
6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)
7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)
B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi - délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function
težko délati to toil, to labour
délati za koga to work for someone
kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
nimam kaj délati I have no work to do
délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
prekomerno délati to overwork someone
délati napake to make mistakes
délati krivico komu to do wrong to someone
délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
površno délati to botch, to bungle
délati kot mravlja a to be busy as a bee
délati sitnosti to cause trouble
délati težave to make difficulties
stroj dela the machine is working (ali running)
stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
dela se bolnega he pretends to be ill
dela se neumnega he plays the fool
dela se gluhega he pretends he is deaf
délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
delal sem se jeznega I pretended to be angry
delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal - délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam - délati trabajar; hacer ; (stroj) funcionar
delati na akord trabajar a destajo
težko delati trabajar rudamente
delati kot črna živina trabajar como un negro
delati za štiri trabajar por cuatro
delati na čem trabajar (ali ocuparse) en a/c
delati se gluhega hacerse el sordo
nimam kaj delati no tengo nada que hacer
dan se dela está amaneciendo
dvigalo ne dela el ascensor no funciona
to dela nalašč lo hace a propósito
delati se nevednega afectar ignorancia - fúš (-a) m pog. lavoro nero; lavoro sommerso, abusivo:
delati na fuš lavorare abusivamente - lad|ja1 ženski spol (-je …)
1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen
2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)
3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer
4. količina tovora: die Schiffsladung
5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff
6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase
7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff - odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can
brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck - pavšál (pavšalni znesek) importe m global, suma f global; cantidad f fija; valor m en junto
delati na pavšal trabajar a tanto alzado - pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte - račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol
na račun à compte (sur)
na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
na svoj račun pour son (propre) compte
bančni račun compte en (ali de) banque
diferencialni račun calcul différentiel
integralni račun calcul intégral
obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
procentni račun calcul des intérêts
sklepni račun règle ženski spol de trois
račun stroškov compte des frais
tekoči račun compte courant (ali ouvert)
verjetnostni račun calcul des probabilités
zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
žiro račun compte de virement
da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
po računu conformément à (ali d'après) la facture
račun je napačen le calcul est faux
narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
odpreti račun ouvrir un compte
pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
zaključiti račun clore un compte
to gre na moj račun cela va à mon compte
prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul) - ránč ranch
delati na ránču, upravljati ránč to ranch
koča delavca na ránču ZDA rancheria - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - teren [é] moški spol (-a …) das Gelände (za testiranje Testgelände, Versuchsgelände), das Terrain
… terena Gelände-
(opis die Geländebeschreibung, posnetek die Geländeaufnahme, premik die Geländeverschiebung, der Geländeabbruch, prikaz die Geländedarstellung, skica die Geländeskizze)
na terenu im Gelände
delo na terenu der Außendienst
delati na terenu gradbeništvo, arhitektura auf Montage arbeiten
figurativno sondirati teren auf den Busch klopfen, einen Vorstoß wagen
šport prednost domačega terena der Platzvorteil
šport močan na domačem terenu moštvo: heimstark