Franja

budi|ti (-m) zbuditi erwecken, wecken, wachrufen

búditi bûdīm, bûđāh -āše
I. buditi, dramiti: buditi vojnike, narod, zemlju
II. buditi se buditi se, dramiti se, prebujati se: bude se nove nade

budíti to wake, to awake, to awaken; to rouse

budíti se to wake up; figurativno to rouse oneself; (nemirno spati) to have a broken (ali restless) sleep

budíti éveiller , (iz spanja) réveiller

budíti (-ím)

A) imperf.

1. svegliare, risvegliare, destare

2. pren. risvegliare, richiamare, ravvivare (memorie, sentimenti)

B) budíti se (-ím se) imperf. refl. svegliarsi, risvegliarsi, ridestarsi (tudi pren.)

budíti -im
I.
1. buditi, dizati iz sna: buditi iz spanja; pomlad budi naravo
2. buditi, oživljavati, izazivati: pesem mi budi spomin na mladost; buditi v ljudeh narodno zavest
II. buditi se buditi se, nastajati, rađati se: pomlad, jutro se budi

budíti despertar

buditi se despertarse

budíti -ím nedov., буди́ти буджу́ недок.

буди́ти буджу́ недок., budíti -ím nedov., prebújati -am nedov.

budíti (se) -ím (se) nedov.
1. a (se) trezi, a (se) deştepta
2. a suscita

bríhtati -am (srvnj. berichten)
I. osvješćivati (-ve-), buditi: brihtati bolnika iz omame
II. brihtati se postajati pametniji: fant se je začel brihtati

destare

A) v. tr. (pres. desto)

1. buditi, prebujati (tudi pren.)

2. pren. (suscitare) vzbuditi, vzbujati; izzvati:
destare l'entusiasmo vzbuditi navdušenje

B) ➞ destarsi v. rifl. (pres. mi desto)

1. zbuditi, zbujati se

2. poroditi, porajati se

deşteptá deştépt vt./vr. buditi (se), zbujati (se), zbuditi (se), prebujati (se), prebuditi (se)

dramíti -dramim i drámiti -im
I.
1. buditi: dramiti koga iz spanja, bolnika iz omame
2. rasanjivati: ne drami otrok!
3. oživljavati: vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni
4. pokretati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo
II. dramiti se
1. buditi se, nastajati, rađati se: v srcu se mu drami upanje
2. rasanjivati se: otroci se že dramijo

obújati -am
1. probuđivati, buditi: obujati spomine na mladost
2. uskrsavati

prebújati -am nedov., розбу́джувати -джую недок., буди́ти буджу́ недок., пробу́джувати -джую недок.

re-cutiō -ere -cussī -cussum (re in quatere)

1. nazaj udariti (udarjati), (nazaj) odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), (od)poditi, odvrniti (odvračati): aequor penitus Val. Fl., iugum Christi, horrorem Aug., recussa nox Sid.

2. (pre)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, potresti (potresati), (z)drmati, (z)buditi (zbujati): uteroque recusso insonuere cavernae V., somno recussus Ap.

sculá scol vt./vr.

1. zbujati (se), (z)buditi (se), prebujati (se)

2. vstajati, vstati

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

suspectō¹ -āre -āvī -ātum (frequ. glag. suspicere)

1. kvišku (gor, navzgor) pogledovati (pogledavati, gledati): Amm. idr., suspectans … tabulam pictam Ter.; abs.: leo suspectans (sc. arborem) Plin., suspectantibus populis Plin.

2. metaf. sumljivo (natolcljivo) gledati koga, sumničavo opazovati koga, na sumu imeti koga, sumiti koga, sumničiti koga, starejše natolcevati (na) koga, sumneti koga, susati na koga: Agrippinam magis magisque suspectans T.; pass. suspectari alicui (vz)buditi (vzbujati) komu sum, biti komu sumljiv, posta(ja)ti predmet sumničenja: ne paelici suspectaretur T.; occ. (s stvarnim obj.) sumiti o kom, čem, na koga, kaj, glede koga, česa, imeti sum(e) glede česa, slutiti kaj, bati se česa, domnevati, predpostaviti (predpostavljati): scelus uxoris, fraudem, perfidiam, omnem prolationem T., novam domum Ap., suspectatis caelestibus odiis Ap., suspectare necem, supplicium Aur., suspectante Nerone (sc. ea) haud falsa esse T., divitem suspectabat T. domneval je, da je bogat. — Dep. soobl. suspector -ārī -ātus sum: quas suspectati sunt Amm.