brodovj|e srednji spol (-a …) die Flotte
brodóvje fleet; shipping
trgovsko brodóvje the mercantile marine; merchant fleet
vojno brodóvje navy
zračno brodóvje air force
brodóvje flotte ženski spol
malo brodovje flotille ženski spol
letalsko brodovje flotte aérienne
brodóvje (-a) n navt. (ladjevje) flotta
brodóvje s brodovlje: dubrovniško brodovje
brodóvje flota f
trgovsko, vojno brodovje marina f mercante, de guerra
letalsko brodovje flota f aérea
armada ženski spol (vojno) brodovje
bròdōvlje s brodovje, ladjevje
fleet4 [fli:t] samostalnik
ladjevje, brodovje; mornarica; jata letal; kolona vozil
flota ženski spol (trgovsko, vojno) brodovje; množica
flota de guerra vojno brodovje
flota mercante trgovsko brodovje
echar flotas (Am) važnega se delati, bahati se
flotte [flɔt] féminin ladjevje, brodovje, flota; enota vojne mornarice ali vojnega letalstva; marine boja; plavač (iz lesa ali plutovine); populaire voda, dež; pluriel, familier množica
flotte française francoska flota
la VIIe flotte américaine sedma enota ameriške vojne mornarice
flotte aérienne, commerciale, de guerre letalska, trgovska, vojna flota
flotte baleinière, charbonnière, pétrolière kitolovsko ladjevje, ladjevje za prevoz premoga, nafte
flotte des pêcheurs ribiško brodovje
une flotte d'amis množica prijateljev
(populaire) il tombe de la flotte dežuje
(populaire) piquer une tête dans la flotte skočiti na glavo v vodo
armada [armada] féminin veliko bojno brodovje (mornarica)
flotilla ženski spol majhno brodovje
shipping [šípiŋ] samostalnik
vkrcanje, vtovarjanje; odprava, pošiljatev z ladjo; vožnja z ladjo; ladjevje (vse ladje v kaki luki ali kake dežele); trgovsko brodovje ali mornarica, tonaža
shipping department trgovina prevozniški, transportni oddelek, ekspedit
air1 [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija
to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list
Aulis -idis, acc. -idem, pesn. acc. -ida, f Avlida, obrežno beotsko mesto ob Evripu, kjer se je zbralo zoper Trojo združeno gr. brodovje: Ci. idr., Lucan. (z acc. Aulin ali po drugih Aulim).
Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.
1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.
2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.
cataplūs -ī, m (gr. κατάπλους) pristajanje, pristanek; met. (pristajajoča) ladja, (pristajajoče) ladjevje (brodovje): Aus., Sid., cataplus ille Puteolanus Ci., Niliacus c. Mart. brodovje v Egiptu, ki ga je ustanovil Avgust.
lēggio
A) agg. (m pl. -gi) navt. lahek:
naviglio leggio brodovje z nepopolnim tovorom
B) m (pl. -gi) navt. čep (na dnu plovila)
mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)
I. konkr.
1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.
2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —
II. abstr.
1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.
2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).