Franja

Zadetki iskanja

  • bronast [ô] (-a, -o) Bronze- (pločevina Bronzeblech, sekira Bronzeaxt, medalja die Bronzemedaille)
    bronaste barve bronzefarben
  • brónast bronze, made of bronze, bronzy

    brónasta vrata bronze door
    brónasta doba Bronze Age
  • brónast de (ali en) bronze, bronzé, d'airain

    bronasta doba âge moški spol du bronze
  • brónast de bronce

    bronasta doba, medalja edad f, medalla f de bronce
    bronaste barve de color de bronce, bronceado
  • brônast (-a -o) adj.

    1. di, del bronzo; bronzeo:
    bronast denar monete di bronzo
    šport. bronasta kolajna medaglia di bronzo
    arheol. bronasta doba età del bronzo

    2. (po barvi podoben bronu) bronzeo; abbronzato

    3. (ki zveni kot bron) bronzeo:
    bronast glas voce bronzea
  • brônast -a -o brončan, bronzan, tučan: bronast kip; -a kolajna; -a doba
  • brônast prid., бро́нзовий прикм.
  • brônast -a -o prid. din bronz
  • brončén (-a -o) adj. glej bronast
  • bronén (-a -o) adj. glej bronast
  • kíp (-a) m um. statua, scultura:
    delati, izklesati kip scolpire una statua
    bronast kip, kip iz marmorja statua di (in) bronzo, di marmo
    doprsni kip mezzobusto
  • nôvec (-vca) m

    1. moneta:
    arheol. bakren, bronast novec moneta di rame, di bronzo
    zlati novec moneta d'oro

    2. star. soldi, quattrini
  • spomeník (-a) m monumeno, statua; sacrario; ekst. pl. spomeniki beni culturali:
    ekst. pl. postaviti, zgraditi spomenik erigere un monumento, fare innalzare una statua
    uliti spomenik fondere una statua
    odkriti spomenik inaugurare un monumento
    bronast, marmornat spomenik statua, monumento di bronzo, di marmo
    konjeniški spomenik statua equestre
    spomenik padlim il sacrario dei caduti
    spomenik neznanemu junaku monumento al Milite Ignoto
    naravni spomenik attrattiva naturale
    nagrobni spomenik pietra tombale
    lingv., hist. glagolski spomeniki testi glagolitici
    rokopisni spomeniki manoscritti
    lit. brižinski spomeniki (najstarejši rokopisi v slovenskem jeziku) manoscritti di Frisinga
  • zvon1 [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
    zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
    livar zvonov der Glockengießer
    zvonjenje zvonov das Glockengeläut
    zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
    biti plat zvona Sturm läuten
    figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen
  • zvón (-a) m

    1. campana:
    zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
    bronast zvon campana di bronzo, bronzo
    kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana

    2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
    opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
    zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
    mrliški zvon campana da morto
    opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
    biti plat zvona suonare a stormo

    3. teh.
    potapljaški zvon campana penumatica
    kem. stekleni zvon campana di vetro
    gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
    pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
    slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
    obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
    muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari
Število zadetkov: 15