Franja

bled [é] (-a, -o) bleich; [blaß] blass (tudi figurativno); (obledel) [verblaßt] verblasst; (šibek, slaboten) matt; (šibek, brezkrven) blutleer
bled kot kreda kreidebleich
bled kot smrt [leichenblaß] leichenblass, [totenblaß] totenblass
bled kot zid käsebleich, wachsbleich
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
bled žarek upanja der Hoffnungsschimmer

bléd pale; medicina pallid; wan; sallow(-faced); (barva) light, pale

bléd kot zid, ko smrt as white as a sheet, as pale as death, a pale as a ghost; (luna) pale, wan
ob blédi svetlobi zvezd in the pale (ali faint) light of the stars
bléda barva watery colour
bléda lica pale (ali wan) cheeks
bléde ustnice bloodless (ali colourless) lips
bléd nasmešek a wan smile, the ghost of a smile
bléd od strahu pale with fright
blédo moder pale (ali light) blue
blédo rdeč pink
blédo zelen pale ali light green

bléd pâle, blême, blafard

mrtvaško bled pâle comme un mort, d'une pâleur mortelle (ali blême, livide)
bled kakor stena, kot zid blanc comme un linge (ali un linceul)
bled od strahu pâle (ali blême, vert) de peur
bleda svetloba lueur ženski spol pâle (ali blafarde)
bledo moder bleu pâle

bléd (-a -o) adj.

1. pallido; smorto, cereo; diafano, esangue:
bleda lica guance pallide
blede ustnice labbra ceree, livide
mrtvaško, smrtno, voščeno bled pallido come un morto
bled od jeze pallido di rabbia
postati bled impallidire

2. pren. pallido, scialbo, tenue; debole, evanescente:
bleda luč luce debole
bled spomin pallido ricordo

3. puro, mero, semplice:
bleda zavist mera invidia

bléd -a -o komp. bledejši blijed, bled: -e ustnice; mrtvaško, smrtno bled; bled od strahu; bled kot stena; -a luna; bled spomin; -a slika resnice

bléd pálido (od de) ; descolorido

bledo zelen verde pálido
bled kot smrt, smrtno bled pálido como un muerto
bled spomin recuerdo m confuso
postati bled palidecer, perder el color

bléd prid., бліди́й прикм.

bléd -a -o prid.
1. palid, livid; galben
2. decolorat, şters

bled kot kreda frazem
(zelo bled) ▸ fehér mint a fal
Niti sanjalo se ji ni, da je od šoka bleda kot kreda. ▸ Nem is sejtette, hogy a sokktól fehér lett, mint a fal.
"Rešite ga!" je vzkliknila in bleda kot kreda mahala z dežnikom. ▸ „Mentsék meg!” – kiáltott fel és falfehéren integetett az esernyőjével.
Sopomenke: bel kot kreda

drájna chanson ženski spol des rues, rengaine ženski spol , scie ženski spol ; familiarno putain moški spol , traînée ženski spol , catin ženski spol ; lieu moški spol retiré , familiarno trou moški spol , bled moški spol

medél -dla -b i médel -dla -o i mèdel -dla -o
1. mlitav, slabunjav, malaksao: biti medel od lakote; -a moč; -a žival
2. blijed, bled, mrtav: -a barva
3. nejasan, mutan: -o hrepenenje; -a glava
4. bljutav: -o vino

medlíkast -a -o
1. mlitav, blijed, bled, mrtav: medlikast človek; -a svetloba
2. tmuran, tmuran: medlikast dan

Blej|ec moški spol (-ca ….) Einwohner von Bled

Blejk|a ženski spol (-e …) Einwohnerin von Bled

blejsk|i (-a, -o) Bleder, aus/von Bled

bléjski (-a -o) adj. geogr. di Bled

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda

brezbarven pridevnik
1. (ki nima barve) ▸ színtelenČez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
Sopomenke: prozoren

2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakóNjen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen"Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezettTežko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.

do

1. doklej: bis (danes/ponedeljka/marca/konca septembra bis heute/Montag/März/Ende September; polnoči/poldneva bis Mitternacht/Mittag; čez polnoč bis nach Mitternacht)
do kdaj? bis wann?
do tedaj bis dahin/bis dann
(tja do) bis zu (do večera/jutra bis zum Abend/Morgen)

2. cilj: s krajevnimi imeni, ki se rabijo brez člena: bis (do Ljubljane/Münchna bis Ljubljana/bis München), če se rabijo s členom: bis zu (do Blejskega/Gardskega jezera : bis zum See von Bled/bis zum Gardasee)

3. krajevno: (tja do) bis zu (dna/plotu/ stene/stropa bis zum Boden/Grund, bis zum Zaun, bis zur Wand, bis zur Decke), (tik do) an, bis an (stene bis an die Wand)

4. priti, stopiti, pomagati, ključ: zu (prihaja do prerekanj es kommt gelegentlich zum Streit; stopiti do šefa zum Leiter gehen; ključ do uspeha der Schlüssel zum Erfolg)

5. odnos, prošnja: gegenüber (jemandem)

6. starost: unter (otroci do petega leta Kinder unter fünf)

7. točen čas: vor (pet do desetih fünf vor zehn [Uhr])

8.
vsi do zadnjega vključno z njim: alle bis zum letzten
izvzemši tega: alle bis auf den letzten
| do ➞ → srca, ➞ → dna, ➞ → stopiti do koga, ➞ → prošnja do koga

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae