Franja

benediktinsk|i (-a, -o) Benediktiner- (samostan das Benediktinerkloster, red der Benediktinerorden, opatija die Benediktinerabtei, opatinja die Benediktineräbtissin)

benediktinski pridevnik
(o samostanskem redu) ▸ bencésPo končanem šolanju je postal menih v benediktinskem samostanu v Reimsu. ▸ Tanulmányai befejezése után szerzetes lett a reimsi bencés kolostorban.

benediktínski

benediktínski liker benedictine

benediktínski (-a -o) adj. rel. benedettino:
benediktinski red, samostan ordine, monastero benedettino

benediktínski -a -o benediktinski

benediktínski prid., бенедикти́нський прикм.

kor [ó] moški spol (-a …) der Kirchenchor, der Chor (zoženi eingezogener), -chor (benediktinski Benediktinerchor, stopnjevani Staffelchor, triapsidalni Dreikonchenchor)
mali kor das Chörlein
sedež v koru der Chorstuhl

red⁵ [é] moški spol (-a, -ovi) religija der Orden (benediktinski Benediktinerorden, beraški Bettelorden, cistercijanski Zisterzienserorden, dominikanski Dominikanerorden, Predigerorden, frančiškanski Franziskanerorden, jezuitski Jesuitenorden, kapucinski Kapuzinerorden, karmeličanski Karmeliterorden, kartuzijanski Kartäuserorden, meniški Mönchsorden, nunski Nonnenorden, nemški viteški Deutschritterorden)
višji/nižji redovi die höheren/niederen Weihen

samostán (-a) m rel. convento, monastero; chiostro, abbazia, badia:
moški samostan convento maschile, di religiosi, di frati
ženski samostan convento femminile, di religiose, di suore
frančiškanski samostan convento francescano
kartuzijanski samostan certosa
benediktinski samostan monastero benedettino
samostan tretjerednic mantellata
iti, stopiti v samostan entrare in convento, farsi monaco (suora), prendere gli ordini religiosi