Franja

buba|ti (-m) (in der Kindersprache: weh tun)

búbati bȗbām
I.
1. tolči, udarjati: pesnieom ih buba, nogama ih gazi
2. bobnati
3. žarg. šol. guliti se, piliti se: s knjigom svani, s knjigom i omrkni, sedi, bubaj, pa na knjizi crkni
4. ekspr. gobezdati: ne bubaj koješta
5. razglašati: svaku novost bubati na sve strane
6. dial. žreti
II. bubati se tolči se: petama se u tur bubati s petami se tolči v zadnjico

búbati (-am) imperf. otr. far male, dolere

búbati -a boljeti (-le-); kje te buba, bom popihala

búnkati -am
1. udarati pesnicom, lupati, bubati: bunkati po vratih
2. tući: otroka so pogosto bunkali
3. kovati teškim čekićem po nakovalu

bútati -am
1. udarati, mlatati: valovi butajo ob skale
2. lupati, bubati: butati z glavo ob zid; butati po vratih
3. gruhati, gruvati: topovi butajo
4. jako kucati, lupati: srce mi buta v razburjenju
5. lupati, silom zatvarati: butati z vrati

gúliti -im
I.
1. guliti, krzati, derati: guliti obleko, hlače po šoskih klopeh; jelen guli rogovje
2. guliti, pljačkati, globiti, zelenašiti: ubogo ljudstvo guliti z davki
II. guliti se bubati: guliti se za izpit

píflati se -am se (nj. buffeln) bubati, gruvati, mehanički učiti

píliti se -im se žarg. bubati, gruvati, učiti napamet: celi dan se doma pili