bolje [ó] besser, besser- (plačan besserbezahlt, vedeti bolje besserwissen, iti bolje [bessergehen] besser gehen [es geht ihm besser])
obrniti se na bolje (sich) zum Besseren (wenden)
vedno/vse bolje immer besser
iti na bolje sich bessern/bergauf gehen (von nun an geht es bergauf)
bolje dvakrat kot enkrat doppelt genäht hält besser
bolje prej premisliti Vorsicht ist besser als Nachsicht
Zadetki iskanja
- bólje better
bólje in bólje, vedno bólje better and better
čim prej tem bólje the sooner the better
toliko bólje so much the better
tem bólje all the better
oziroma bólje (rečeno) or rather
bólje je (vzeti...) it is preferable (to take...)
zaradi tega mi ni prav nič bólje I am no whit the better for it
gre mu (ekonomsko) bólje he is better off
sedaj mi gre (zdravstveno) bólje I am getting better now
bólje bi storil, če bi ostal doma you'd better stay at home, pogovorno you better stay at home
bólje ne! (= tega Vam ne svetujem) you had better not!
sinoči, oziroma bólje rečeno, davi smo imeli vihar last night, or rather, this morning there was a storm
ni mogel napraviti bólje kot... he could not have done better than...
bólje se počutiti to feel (ali to be) better
posli gredo bólje business is improving
obrniti se, spremeniti se na bólje to change for the better
bólje drži ga kot lovi ga a bird in hand is worth two in the bush - bólje mieux
tem bolje tant mieux
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux, le plus vite possible
bolje je il vaut mieux
bolniku je bolje le malade va mieux - bólje mejor
toliko bolje tanto mejor
vedno bolje cada vez mejor
bolje rečeno mejor dicho
bolje ne bi mogli (Vi) napraviti no podría usted hacer mejor cosa
bolje kot nič mejor que nada
čim prej tem bolje cuanto más antes mejor; más pronto mejor
bolje bi bilo sería mejor; sería preferible, más valdría
stvari gredo na bolje las cosas van mejorando
bolje se počutiti estar mejor - bólje prisl., кра́ще присл.
- bolje je preprečiti kot zdraviti frazem
(pregovor) približek prevedka ▸ jobb félni, mint megijedni
Sopomenke: preventiva je boljša kot kurativa - bolje pozno kot nikoli frazem
(pregovor) ▸ jobb későn, mint soha - bolje prej kot kasneje frazem
(pregovor) ▸ jobb előbb, mint utóbb - bolje prej kot pozneje frazem
(pregovor) ▸ jobb előbb, mint utóbb - bolje preventiva kot kurativa frazem
(o skrbi za zdravje) ▸ jobb a bajt megelőzni, mint kezelni
Sopomenke: preventiva je boljša kot kurativa - bolje vrabec v roki kot golob na strehi frazem
(pregovor) ▸ jobb ma egy veréb, mint holnap egy túzok - bóljše | bólje adv. komp. od dobro meglio:
počutiti se boljše sentirsi meglio
tem boljše tanto meglio
čim prej tem boljše quanto prima tanto meglio
vedno boljše sempre meglio, di bene in meglio - apnenec samostalnik
1. (kamnina) ▸ mészkőraztapljanje apnenca ▸ mészkő oldódásaZaradi raztapljanja apnenca so nastali kraški pojavi. ▸ A mészkő feloldódása karsztjelenségek kialakulásához vezetett.raztopljeni apnenec ▸ oldott mészkőprepustni apnenec ▸ porózus mészkővsebnost apnenca ▸ mészkőtartalomTla z zadostno vsebnostjo apnenca so bolje zavarovana pred erozijo. ▸ Az elegendő mésztartalmú talajok jobban védettek az erózióval szemben.žganje apnenca ▸ mészkőégetésrudnik apnenca ▸ mészkőbányakamnolom apnenca ▸ mészkőfejtőkredni apnenec ▸ kréta mészkőtriasni apnenec ▸ triász mészkőjurski apnenec ▸ jura mészkőzgornjetriasni apnenec ▸ koratriász mészkőPovezane iztočnice: dachsteinski apnenec, ploščasti apnenec, numulitni apnenec, rudistni apnenec
2. neformalno (vodni kamen) ▸ vízkőodstranjevanje apnenca ▸ vízkőoldásGrelci so pri sodobnih grelnikih običajno prekriti z ravnim dnom, kar poenostavlja čiščenje aparata in odstranjevanje apnenca, ki se izloča med segrevanjem vode. ▸ A modern vízmelegítők alja általában lapos, ami megkönnyíti a készülék tisztítását és a víz melegítésekor kicsapódó vízkő eltávolítását.
Ali se apnenec pogosto nabira na vašem pomivalnem koritu? ▸ Gyakran képződik vízkő a mosogatóján? - balinček samostalnik
(športni rekvizit) ▸ pallinó, célgolyómetanje balinčkov ▸ pallinók eldobásazbijanje balinčka ▸ kiüti a pallinótNasprotna ekipa poskuša približati svojo kroglo balinčku bolje od tekmeca ali zbiti njegovo kroglo. ▸ A rivális csapat megpróbálja a golyóját közelebb juttatni a pallinóhoz, mint az ellenfél versenyzője, vagy megpróbálja kiütni annak golyóját. - berlinski zid frazem
1. tudi z veliko začetnico, zgodovina (ločnica med vzhodom in zahodom) ▸ berlini falpadec berlinskega zidu ▸ berlini fal leomlásaStvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu. ▸ Jobbra fordulhatnak a dolgok – ez a berlini fal leomlásának az üzenete.berlinski zid pade ▸ berlini fal leomlikberlinski zid se zruši ▸ berlini fal leomlikPadec Berlinskega zidu je zaznamoval preobrat v svetovni zgodovini. ▸ A berlini fal leomlása fordulópontot jelentett a világtörténelemben.
2. (simbol delitve) ▸ berlini falnov berlinski zid ▸ új berlini falpravi berlinski zid ▸ igazi berlini falGibanje za enake pravice je ostro protestiralo, češ da načrtujejo apartheidski berlinski zid. ▸ Az egyenlőségi mozgalmak határozottan tiltakoztak, véleményük szerint apartheid célokat szolgáló berlini falat terveznek. - beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise
z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones - bístveno esencialmente
bistveno različen, drugačen muy diferente
bistveno bolje mucho mejor - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - biti doktor za koga frazem
neformalno (veliko bolje se spoznati na kaj) ▸ király valakihez képest, menőbb nála
Lahko rečete, kar hočete, ampak vozniki rallyja so doktorji za voznike formul. ▸ Maga mondhat, amit akar, de a Formula–1 versenyzőihez képest a raliversenyzők királyok. - blížji (-a -e) adj.
1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani
2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri