Franja

apetít appetite (za for)

velikanski apetít a ravenous appetite
dobiti apetít to get an appetite
narediti, delati apetít to give an appetite
biti brez apetíta to be off one's food
nimam veliko apetíta pogovorno I'm off my feed
dražiti apetít to whet (ali to stimulate) the appetite, to sharpen the appetite, to give an edge to the appetite
izgubiti apetít to lose one's appetite
z apetítom jesti to eat with gusto
pokvariti komu apetít to spoil someone's appetite
apetít pride z jedjo start eating, and you work up an appetite; much must have more; the appetite grows with what it feeds on; appetite comes with eating

avtoriteta samostalnik
1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritásMati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintélyToda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom

belíč farthing

biti brez belíča to be (dead) broke; (knjižno humoristično) to be impecunious
to ni vredno belíča it's not worth a (brass) farthing
plačal vam bom do zadnjega belíča I'll pay you to the last farthing

belìč (-a) m quattrino; ekst. denari, quattrini:
biti brez beliča essere senza il becco di un quattrino

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

brez sans

brez denarja sans argent
brez dvoma sans aucun doute
brez moje vednosti à mon insu
biti brez česa être dépourvu de quelque chose, être privé, manquer de quelque chose, se passer de quelque chose

brez prep.

1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia

brez sin

brez izjeme sin excepción
brez nadaljnjega sin más, sin más ni más
brez konkurence sin competencia
brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
brez moje vednosti sin saberlo yo
biti brez česa estar privado de a/c, carecer de a/c
biti brez sredstev carecer de medios
biti lahkó brez česa poder pasarse sin a/c
on ni brez zaslug no carece de méritos
ne morem brez njega no puedo prescindir de él

brêz without

brez- un-, -less; devoid of; destitute of
brêz mene without me
brêz njegove vednosti without his knowing it
brêz odlašanja without delay
brêz škode za without prejudice to
brêz nadaljnjega without hesitation, without more ado
brêz dvoma doubtless, no doubt, without doubt, undoubtedly
brêz dela, brêz zaposlitve out of work, unemployed
brêz doma homeless
brêz prijateljev friendless
brêz denarja, brez pare penniless
brêz upanja hopeless
brêz vrednosti worthless
brêz zdrave pameti devoid of common sense
brêz razumevanja devoid of understanding
brêz sape out of breath, breathless
brêz prestanka ceaseless, unending
brêz otrok childless
brêz šale joking apart
kava brêz sladkorja coffee without sugar
biti brêz česa to be lacking (ali wanting ali deficient) in something
moral bom (biti) brêz tega I shall have to go without it (ali to do without it)
bili smo brêz denarja we were penniless ali pogovorno hard up
brêz njega bi jaz bil izgubljen but for him I should have been lost
ni rože brêz trna there is no rose without a thorn

bŕzda (-e) f

1. morso (della briglia)

2. (uzda) briglia (tudi pren.):
biti brez vsake brzde essere sbrigliato, mordere il freno

cvènk tintín m , tintineo m ; (denar fam) monises m pl

biti brez cvenka no tener monises

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol …

gotov denar (argent) comptant, cash
kovan (kovinski) denar pièce(s)
f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
papirnati denar papier-monnaie ženski spol
vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul