Franja

anime samostalnik
(japonska risanka) ▸ anime

prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

prometna cesta voie ženski spol de communication
prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
prometna mreža réseau moški spol de communications
prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
prometna policija police routière (ali de la route)
prometni predpisi code moški spol de la route
prometno sredstvo moyen moški spol de transport
prometno vozlišče nœud moški spol de communication
prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
prometna žila artère ženski spol, axe routier

prométen du trafic, de la circulation, de(s) communication(s), de(s) transport(s), fréquenté, animé

prometna cesta voie ženski spol de communication
prometne konice heures ženski spol množine de pointe (ali de trafic intense)
prometna kontrola contrôle moški spol de la circulation
prometna mreža réseau moški spol de communications
prometna nesreča accident moški spol de la circulation (ali de la route)
prometna policija police routière (ali de la route)
prometni predpisi code moški spol de la route
prometno sredstvo moyen moški spol de transport
prometno vozlišče nœud moški spol de communication
prometni zastoj encombrement moški spol, embouteillage moški spol (de véhicules)
prometna žila artère ženski spol, axe routier

razgíban mouvementé, agité; animé, vif

razigrán de bonne (ali joyeuse) humeur, enjoué, éveillé, alerte, animé

rísanka (zvezek) cahier moški spol de (ali à) dessin ; (film) dessin moški spol animé

zdrámljen éveillé, animé, vif, allègre, fringant

žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

živi jeziki les langues vivantes
živ meja haie vive
žive slike tableaux vivants
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
živa teža poids vif
vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
v živo zadeti piquer au vif
na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort

živáhen vif, plein de vie (ali de vivacité) , vivant, animé; éveillé, fringant, pétulant ; (promet) intense ; (barva) aux couleurs vives (ali gaies)

živahna ulica rue très fréquentée (ali passante)

dušebrížništvo (-a) n

1. cura delle anime

2. pren. (tudi iron.) tutela

dušnopastírski (-a -o) adj. rel. sacerdotale, del sacerdozio; della cura delle anime

metempsihóza (-e) f rel. (preseljevanje duš) metempsicosi, trasmigrazione delle anime

móvje (-a) n etn. anime dei bambini non battezzati

reinkarnácija (-e) f rel. reincarnazione, rincarnazione, trasmigrazione delle anime

animírati animer, exciter, stimuler, encourager

animirani film dessin moški spol animé

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

fílm film moški spol , pellicule ženski spol ; cinéma moški spol

govoreči, zvočni film film parlant (ali sonore)
nemi film film muet
dokumentarni film film documentaire moški spol
celovečerni film long métrage moški spol
kratki film court métrage moški spol
kavbojski film film de cow-boys, western moški spol
kriminalni film film policier
risani film film d'animation, dessin moški spol animé
snemati film tourner un film
vrteti film projeter (ali passer, présenter) un film
barvni film film en couleur(s)

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

pastír (-ja) m

1. pastore, guardiano, mandriano:
kravji pastir guardiano di mucche, vaccaio, bovaro
ovčji pastir guardiano di pecore, pecoraio
svinjski pastir guardiano di porci, porcaio
agr. električni pastir barriera, recinzione elettrica
pren. kakor ovce brez pastirja come pecore prive del pastore, sbandati, confusi
rel. Dobri pastir il Buon Pastore

2. zool.
kačji pastir libellula (Libellula depressa)

3. rel.
dušni pastir pastore (di anime), sacerdote, parroco

rísan dessiné; rayé

lepo risan bien (ali joliment) dessiné
risani film film moški spol d'animation, dessin(s) animé(s)
risana puška, risanica fusil rayé