Franja

Zadetki iskanja

  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • lepó adv.

    1. bene:
    lepo se izražati esprimersi bene

    2. (vljudno, prijazno) gentilmente

    3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
    lepo mi je mi trovo, mi sento bene
    lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
    lepo, čudovito! bello! magnifico!

    4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
    mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
    vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
    lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
    pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
    lepo kazati (pridelek) promettere bene
    iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

    5.
    lepo grajen ben fatto
    lepo oblikovan affusolato; tornito
    lepo raščen formoso
    knjiž. lepo sprejet benaccetto
    lepo vzgojen beneducato, bennato
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui
  • pésmica (-e) f

    1. dem. od pesem poesiola, poesia; (otroška) filastrocca

    2. muz. canzonetta, melodia; pren.
    take pesmice kar komu drugemu poj questo va' a raccontarlo a un altro
    pren. bomo videli, kakšen je konec te pesmice vedremo come andrà a finire
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • pôzlu | po zlù adv.

    1. iti po zlu (propasti, propadati) andare in rovina, andare a male, andare perduto, perdersi, morire:
    zaradi suše bo šla letina po zlu a causa della siccità andrà perduto il raccolto
    zaradi neopravičenih izostankov gre po zlu na tisoče delovnih dni per via dell'assenteismo si perdono migliaia di giornate lavorative
    v vojni gre po zlu veliko ljudi nella guerra muore molta gente

    2. (izjaloviti se) fallire, non riuscire:
    načrti so šli po zlu i piani sono falliti
  • radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
    biti radoveden essere curioso (di sapere)
    radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • visokóst (-i) f altezza, Altezza:
    obiskala jih bo njegova cesarska visokost vi andrà in visita Sua Altezza Imperiale
  • zapík (-a)

    A) m pog. fine:
    kmalu bo vsemu zapik presto andrà in malora tutto
    narediti čemu zapik farla finita con qcs.

    B) zapík inter. basta; finito:
    moja žena bo in zapik sarà mia moglie: punto e basta!
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
Število zadetkov: 18