Franja

Zadetki iskanja

  • zeta [zí:tə, zéitə] samostalnik
    (grška črka) zeta
  • zet|a [é] ženski spol (-e …) grška črka: das Zeta
    matematika funkcija zeta die Zetafunktion
  • zēta f, m (pl. le zete; le, gli zeta) (črka) z:
    dall'a alla zeta pren. od a do ž, od začetka do konca
    gambe a zeta krive noge
  • zeta ženski spol = zeda
  • Zeta, das, zeta
  • zéta (grška črka) zeta
  • zéta ž zastar. vrsta cigarete
  • zēta1 -ae, f, gl. diaeta.
  • zēta2 n indecl. (gr. ζῆτα) grška črka (d)zeta: zeta iacens, si surgat, erit nota, quae legitur — Ν Aus.; kot številčno znamenje = šesta knjiga (Homerjeve Iliade): quod apud Homerum in zeta Iliados legitur Porph.
  • prìzetiti -īm
    I. priženiti zeta v hišo
    II. prizetiti se priženiti se
  • Zetafunktion, die, Mathematik funkcija zeta
  • сват m oče zeta ali snahe, sorodnik (po svaštvu); ženitveni posredovalec
  • сват -а ч., ženítni posrédnik -ega -a m., ôče zéta, snáhe -éta - - m.
  • сватья f mati zeta ali snahe, tašča
  • a, A f, m (črka) a:
    a minuscolo, A maiuscola mali a, veliki A
    dall'a alla zeta od a do ž, od začetka do konca
    a come Ancona a kot Ankaran (pri črkovanju)
  • a1 m inv.

    1. (lettera) a:
    mali a a minuscola
    veliki A A maiuscolo
    od a do ž dalla a alla zeta, dal principio alla fine
    lit. rima aabb rima baciata
    gost. hotel A kategorije albergo di I categoria
    med. krvna skupina A gruppo sanguigno A
    vitamin A vitamina A
    muz. A-dur La maggiore
    a-mol La minore
    šah. polje a1 casella a1

    2. lingv. (samoglasnik)
    a vocale a

    3. A (za označevanje osebe) A:
    A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
  • Antiopa -ae, f in pesn. (v gr. obl.) Antiopē -ēs, f (Ἀντιόπη) Antiopa,

    1. Niktejeva hči, po Jupitru mati Amfiona in Zeta (Zethos); njeno usodo je dramsko obdelal pesnik Pakuvij: Ci., Pr., Hyg., Pers.

    2. Pierova žena in mati Pierid (Pierides): Ci.

    3. Eolova hči: Hyg.

    4. neka Amazonka, Martova hči, Tezejeva žena: Hyg., Iust., Serv.

    5. Pilonova hči, mati argonavtov Klitija in Ifita: Hyg.
  • ceta ženski spol= zeta
  • diaeta (v rokopisih pisano tudi zeta ali zaeta) -ae, f (gr. δίαιτα)

    1. dieta, od zdravnika predpisani način življenja: solā diaetā curavi Cael.; pren. = rahli ukrepi, zakonita sredstva: sed ego diaetā curare incipio Ci. ep.

    2. bivališče, stanovanje, soba, dvorana, salon, paviljon: Stat., Plin. iun., Suet., Lamp., Ulp. (Dig.); tudi kajuta = izbica na ladji: d. magistri Petr.
  • ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

    1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
    a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
    b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
    c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
    č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

    2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

    Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.
Število zadetkov: 32