Franja

dobrovóljnost ž veselost, vesela ćud, vedrost

koseskízem -zma m jezična osobina, karakteristična za pjesnika (pes-) Ivana Vesela Koseskoga

rájanje s plesanje, igranje, vesela zabava: otroško rajanje
dječja (de-) zabava s plesom, s igrom; ljudsko rajanje
narodno veselje

veseloígra ž vesela igra, komedija

brátovščina (-e) f

1. rel. confraternita

2. pren. compagnia, brigata:
vesela bratovščina allegra brigata
zelena bratovščina i cacciatori
pren. piti bratovščino passare al tu

gniti glagol
1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothadČe preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothadDo smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.

kúhinjski -a -o prid. de bucătărie
□ kuhinjska posoda veselă

mladóst (-i) f gioventù, giovinezza:
mladost hitro mine la giovinezza se ne fugge
burna, vesela mladost giovinezza burrascosa, allegra
večna mladost eterna giovinezza
obujati spomine iz mladosti rinnovare i ricordi della gioventù
umreti v cvetu mladosti morire nel fiore degli anni, giovanissimi

novic|a ženski spol (-e …)

1. die Neuigkeit
raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
novica dneva das Tagesgespräch

2. (vest) die Nachricht, -nachricht (o nesreči Unglücksnachricht, o smrti Todesnachricht, o grozotah Schreckensnachricht, športna Sportnachricht)

3. die Meldung
časopisna novica die Zeitungsmeldung
novice množina Neues (iz sveta narave aus der Naturforschung), (zadnja novica) Neuestes, das Neueste
krajevne novice der Lokalbericht

4.
vesela novica die Freudenbotschaft
nesrečna novica die Hiobsbotschaft
prinašalec nesrečnih novic der Unglücksbote
nepreverjena novic (šušljanje, govorica) die Latrinenparole

novíca nouvelle ženski spol , information ženski spol , communication ženski spol

novice journal moški spol, gazette ženski spol
časopisna novica nouvelle de presse
grozna, strašna novica nouvelle terrible (ali épouvantable), message moški spol funeste
športne novice nouvelles sportives
vesela novica heureuse (ali bonne) nouvelle
žalostna novica nouvelle triste (ali désastreuse, fatale)
zadnje novice dernières nouvelles, (časop.) dernière heure

novíca (-e) f

1. notizia, nuova; novità; knjiž. novella:
izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico sapere, pubblicare, trasmettere, comunicare la notizia
dobra, vesela novica notizia buona, allegra
slaba, žalostna novica notizia cattiva, triste
filmske novice cinegiornale

2. novice star. (časopis) gazzettino:
podeželske novice gazzettino regionale

3. nareč. nuovo tributo, nuova imposta

potrebovati kaj kot Sahara vodo frazem
(močno potrebovati) ▸ olyan szükség van rá, mint egy falat kenyérre [létfontosságú, nélkülözhetetlen]
Zelo sem vesela te zmage, ki smo jo potrebovali kot Sahara vodo. ▸ Nagyon örülök a győzelemnek, amire annyira szükségünk volt, mint egy falat kenyérre.

študentaríja (-e) f šol. studenti:
vesela študentarija goliardia

vdóva veuve ženski spol

slamnata vdova femme dont le mari est en voyage
vesela vdova veuve joyeuse

vdóva viuda f

mlada, živahna vdova viudita f
vesela vdova viuda verde
slamnata vdova señora cuyo marido está de viaje
vdova po prvem zakonu viuda en primeras nupcias

vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

veséla družba cheerful company, happy band
vesél božič! (a) merry Christmas!
zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
vesél smeh merry laugh
vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
biti vesél česa to be glad about something
veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday

vesél joyeux, gai, de bonne humeur, de belle (ali joyeuse) humeur, plein d'entrain, enjoué, jovial; heureux

vesel dogodek heureux événement
vesela novica bonne nouvelle
vesel božič! joyeux Noël!
vesela Velika noč! joyeuses Pâques!, bonnes fêtes de Pâques!
življenja vesel qui aime à vivre, heureux de vivre, joyeux, gai, pétulant
vesel kot ptiček na veji gai comme un pinson
vesel sem, da te vidim je suis content (ali heureux) de te voir

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

vesél alegre; de buen humor

vesel dogodek fausto acontecimiento m
vesela novica buena nueva f
vesel obraz cara f alegre, fam cara de pascuas
vesel božič! (rel) ¡felices pascuas!
biti vesel estar de fiesta
biti vesel kot ptiček na veji ser más alegre que unas castañuelas, ser alegre como unas castañuelas

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!