Franja

gȑk m nekdaj trgovec

gr̂k gŕka gŕko, dol. gr̂kī -ā -ō
1. grenek: grki su tamo zalogaji hljeba
2. bridek: smrt je -a starcu kao i djetetu
3. grka djetelina, detelina ž bot. navadni mrzličnik, Menyanthes trifoliata

gȑk m dial. sorta dalmatinskega vina

Grk moški spol (-a …) der Grieche; stari: der Hellene

Grk, -inja Grec moški spol , -que ženski spol

Gȑk m, mn. Gȑci, rod. Gr̂kā, daj. Gȑcima Grk

Grk, Grkinja greco m , greca f

Grk samostalnik
(prebivalec) ▸ görög

Grk -a m (-inja -e ž) grec (-eacă)

gŕk (-a) m pog. grecista

gŕk m žarg. grk, stručnjak za grčki jezik

Gŕk Gŕkinja Greek; Greek (woman)

Gŕk (-a) | -inja (-e) m, f geogr. greco (-a)

Gŕk -a m., грек -а ч.

argivo

A) agg.

1. geogr., hist., knjižno argoški (iz Argosa, iz Argolide)

2. pren. knjižno grški

B) m (f -va)

1. Argožan, Argožanka

2. pren. Grk

argōlico

A) agg. (m pl. -ci) argoški (iz Argolide)

B) m

1. knjižno prebivalec (-lka) Argolide

2. pren. Grk

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

Graeculus 3 (demin. Graecus) grški, v klasični dobi večinoma zaničlj. ali iron.: PLIN. IUN., FL., ineptum sane negotium et Graeculum CI. prav grško, v prav malenkostnem grškem duhu, contio CI., cantio chirographi CI. nezanesljiva, homines CI. človečki (ljubi ljudje) v Grčiji, vitis COL., rosa PLIN., nunc infans delegatur Graeculae ancillae T. mali grški vzgojiteljici (vzgojilji); kot subst. Graeculus -ī, m Grčič, Grk (v zaničljivem pomenu): in quo (studio poëtices) reprehendat eum ... non ut improbum ... sed ut Graeculum, ut assentatorem, ut poëtam CI., tanquam aliquoi Graeculo otioso et loquaci CI., omnia novit Graeculus esuriens IUV.; v pl.: PLIN. IUN.

Grāius 3

I. (pesn. in star. = Graecus) grški: Gr. homo ENN., LUCR., Gr. Hercules N., Gr. poëtae V., Graias regnare per urbes V., Gr. nomen V., Gr. Camena H. Kot subst. Grāī ali Grāiī -ōrum, pesn. tudi -ûm, m (prim. Graecī) Grki, klas. redko in le v dobrem pomenu o junaškem narodu starodavnosti ali s posebnim poudarkom: ENN., PAC. FR., PL., LUCR., O., CAT., PR., Διόσκουροι etiam apud Graios ... nominantur CI., est locus, Hesperiam Graii cognomine dicunt V., te nostris ducibus, te Grais anteferendo H.; tako tudi (redko) sg. Grāius -ī, m Grk: quasi vero non Graius hoc dicat CI., consertum tegumen spinis; at cetera Graius V. –

II. grajski (Grajski) = ki spada h Grajskim Alpam: saltus Gr. N. ali mons Gr. T. ali Alpes Graiae PETR., PLIN., T., gl. Alpēs.

gréc greácă (-i, -e)

I. adj. grški

II. m/f Grk (-inja)