Franja

biti kot živo srebro frazem
(biti živahen ali nemiren) ▸ olyan mint a higany [eleven, mozgékony]
S tremi otroki, še posebno najinimi, ki so živahni kot živo srebro, je veliko dela. ▸ Három gyerekkel, különösen a mieinkkel, akik olyan elevenek, mint a higany, sok munka van.

živ|o¹ srednji spol (-ega …)

1. das Lebendige (Lebendiges), das Lebende; religija das Fleisch
iti po poti vsega živega den Weg allen/alles Fleisches gehen

2.
figurativno vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
v živo bis ins Mark
snemanje/posnetek v živo Live-
(posnetek die Live-Aufnahme, oddaja die Live-Sendung, Livesendung)
iti do živega unter die Haut gehen, [nahegehen] nahe gehen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
priti do živega komu (jemandem) beikommen
spraskati se do živega sich wund kratzen

živo² lebendig, lebhaft
živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben

živó pril. v. živ: živo gledati; živo barvan
živo obojen

žívo adv.

1. vivamente, vivacemente; fortemente, intensamente

2. muz. vivace

žívo prisl., жва́во присл.

živo apno srednji spol der Branntkalk, Ätzkalk

živo bitje stalna zveza
(oblika življenja) ▸ élőlény

živo blato frazem
(kar uničuje) ▸ dágvány, ingovány, mocsár
Stranki, ki je bila blizu dna, se je uspelo rešiti iz političnega živega blata. ▸ A pártnak, amely már nagyon mélyre süllyedt, sikerült kiszabadulnia a politika mocsarából.

živo blato stalna zveza
(mehka zemlja) ▸ ingovány, dágvány

živo srebro srednji spol kemija das Quecksilber
ki vsebuje živo srebro quecksilberhaltig
pokalno živo srebro (živosrebrov fulminat) das Knallquecksilber
zastrupljenje z živim srebrom die Quecksilbervergiftung
figurativno živ kot živo srebro quecksilbrig
biti živ kot živo srebro Quecksilber im Leib haben

živo srebro stalna zveza
1. (kemijski element) ▸ higanySopomenke: Hg

2. (temperatura) ▸ higanyszál
V nedeljo zjutraj bo živo srebro višje - okoli 5 ali 6 stopinj bo. ▸ Vasárnap reggel feljebb kúszik a hőmérő higanyszála, 5 vagy 6 fok lesz.

drobíti -im
1. drobiti: drobiti kruh v kavo
2. drobiti, sitniti: drobiti kamenje, premog
3. triniti: slama je suha, pa se drobi
4. mrviti, trošiti: drobiti kruh, sladkor
5. koračati sitnim koracima: veselo drobiti po cesti
6. živo pričati, brzo govoriti: drobiti razne zgodbice o svojem frontnem življenju
7. cvrkutati: ščinkovci veselo drobijo
8. pjevati, biglisati, drobuljiti: divji petelin drobi, slavček drobi v grmu
9. ekspr. polako jesti: drobiti kos kruha
10. mat. pretvarati više mjerske jedinice u niže

hlepéti -im živo željeti (-le-), žudjeti (-de-): hlepeti po bogastvu, po slavi, za priznanjem, po krvi

jádrno prisl., шви́дко присл., жи́во присл.

oddrobíti -im
1. otkinuti, otkruniti: oddrobiti malo kruha
2. sitnim koracima otići
3. otpjevati (-pev-): slavec je oddrobil svojo pesem
4. brzo, živo nešto ispričati: oddrobiti vse novice in oditi

predóčati -am predočavati, predočivati, predstavljati, živo iznositi: poročilo pred oča mednarodni položaj

razmaháti i razmáhati -am
I. razdražiti: otroci so gada razmahali
II. razmahati se
1. razmahati se, stati živo mahati
2. razdrmati se: voz se je razmahal

šmíckati -am dijal. živo, žustro koračati, hodati: glej jo, kako jo šmicka

urézati -žem
I.
1. odrezati, odsjeći (-se-): urezati si kos kruha, palico, šiba v grmu
2. urezati črke uobličiti slova, dati slovima rez
3. skrojiti: urezati komu obleko; blago se ureže, ko se kroji
4. zarezati: urezati gosje pero
5. kidnuti, strugnuti, brzo otići: urezati jo po cesti, čez travnik
6. živo zasvirati, zapjevati (-pe-): godci so urezali veselo koračnico; pevski zbor je urezal lepo melodijo
II. urezati se
1. posjeći se: urezati se v prst
2. prevariti se, nasamariti se: urezati se pri kupčiji
3. izgubiti se pri krojenju: blago se ureže