Franja

Železno samostalnik
(mesto v Avstriji) ▸ Kismarton [osztrák város]

želézno adv. saldamente; con pugno di ferro

železno kladivo srednji spol der Eisenhammer, der Handfäustel

železno predalčje srednji spol gradbeništvo, arhitektura das Eisenfachwerk

kladiv|o srednji spol (-a …) der Hammer, tehnika naprava: das Hammerschlagwerk
kamnoseško kladivo das Fäustel
kuhinjsko kladivo za meso der Klopfer, das Klopfholz
tehnika -hammer (gladilno Schlichthammer, gumijasto Heringshammer, na pad Fallhammer, za klepanje Kornhammer, za uporabo v primeru nesreče Nothammer, za utopno kovanje Gesenkhammer, kovalno Vorschlaghammer, Zuschlaghammer, kovaško Schmiedehammer, ledeno Eishammer, leseno Holzhammer, nihalno Pendelhammer, oblikovalno Fassonhammer, rudarstvo odkopno Abbauhammer, pnevmatično Drucklufthammer, [Preßlufthammer] Presslufthammer, prečno Kreuzschlaghammer, železnica pregledniško Radprüfhammer, protiudarno Gegenschlaghammer, puncirno Punzenhammer, ravnalno Richthammer, ročno Handhammer, steklarsko Glaserhammer, svinčeno Bleihammer, udarno Schlaghammer, zakovno Niethammer, zidarsko Maurerhammer, zračno/ pnevmatsko Lufthammer, železno Eisenhammer, žlebilno Kehlhammer)
pri kovanju: spodnje kladivo der Unterbär
zgornje kladivo der Oberbär
prebijalno kladivo der Durchschläger, der Durchschlag
srp in kladivo Hammer und Sichel
ročaj kladiva der Hammergriff
udarec s kladivom der Hammerschlag
obdelovati s kladivom behämmern
|
šport met kladiva das Hammerwerfen, der Hammerwurf
metalec kladiva der Hammerwerfer

konsekvénca conséquence ženski spol , suite ženski spol , résultat moški spol , séquelle ženski spol , corollaire moški spol , logique ženski spol

nositi konsekvence subir les conséquences
z železno konsekvenco avec une parfaite logique

mêtla (-e) f

1. scopa, tosk. granata:
pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

2. pren. coda della cometa;
biti prava metla essere succubo, indeciso
pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene

močan kot bik frazem
(zelo močan) ▸ erős, mint a bika, bikaerős
Posebne tehnike nima, je pa močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. ▸ Nincs különleges technikája, de olyan erős, mint a bika, ezért nincs ellenfele.
Tisti, ki je privlekel železno kramo v gozd, je bil gotovo močan kot bik. ▸ Az, aki a vashulladékot az erdőbe vonszolta, bikaerős lehetett.

pést poing moški spol ; poigne ženski spol ; (polna) poignée ženski spol

udarec s pestjo coup moški spol de poing
z železno pestjo avec une main de fer
biti se s pestmi se battre à coups de poings
groziti komu s pestjo montrer le poing à quelqu'un, menacer quelqu'un du poing
imeti železno pest avoir une poigne de fer
smejati se v pest rire dans sa barbe
stisniti pesti serrer (ali fermer) les poings

pést puño m

polna pest puñado m
na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
z železno pestjo con mano de hierro
pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
dobiti v svoje pesti apoderarse de
imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
pasti komu v pest caer en poder de alg
stisniti pest serrar la mano
udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien

rezêrva reserve

v rezêrvi in reserve, vojska in support
bančna rezêrva bank(er's) reserve
gotovinska, kapitalna, obratna, tajna rezêrva cash (capital, operating, secret) reserve
skrite rezêrve hidden (undisclosed) reserves pl
zlata rezêrva gold reserves (banke of a Bank)
železna rezêrva vojska iron rations pl
(na)kopičiti rezêrve to accumulate reserves
objaviti z vso rezêrvo (s pridržki) to state with due reservation
držati v rezêrvi (zalogi) to keep in stock
vpoklicati rezêrve vojska to call up reserves
zateči se k rezêrvam to fall back on one's reserves
imeti železno rezêrvo (figurativno) to have an arrow (ali a shaft) left in one's quiver

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

tolkalo samostalnik
1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerOb petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszerŠtudij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütősDirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

4. (predmet na vratih) ▸ kopogtatóČe so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.

upogíbati (-am) | upogníti (upógnem) imperf., perf.

1. curvare, inclinare, piegare; inarcare; torcere:
upogniti hrbet curvare la schiena (tudi pren.)
upogniti železno palico piegare una sbarra di ferro

2. upogniti pren. (ukloniti) piegare; soggiogare, sottomettere:
upogniti komu voljo piegare la volontà di qcn.
upogniti sosednje dežele sottomettere i paesi vicini

víno (-a) n

1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa

2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni

želez|en [é] (-na, -no) eisern (tudi figurativno), von/aus Eisen; poetično: ehern (tudi figurativno); Eisen- (barva die Eisenfarbe, konica die Eisenspitze, konstrukcija der Eisenbau, pločevina das Eisenblech, postelja das Eisenbett, tinktura die Eisentinktur, žica der Eisendraht, klobuk der Eisenhut, les das Eisenholz, nosilec der Eisenträger, obroči die Eisenbereifung, oklep die Eisenrüstung, opilki Eisenspäne množina, jedro der Eisenkern), Stahl- (konstrukcija die Stahlkonstruktion)
figurativno z železno roko vladati ipd.: mit eiserner Faust

želézen iron(-); of iron, made of iron; irony; figurativno unbending, strong

želézna cesta (železnica) (francosko) chemin de fer, railway, ZDA railroad
želézna doba Iron Age
želézni (rezervni) fond permanent (ali reserve) fund
želézen drog, palica iron bar
želézni odpadki scrap iron
želézni opilki iron filings pl
želézno orodje iron fittings pl
želézna pločevina sheet iron, iron plate
želézna pljuča medicina iron lung
želézna roba ironware, hardware, ironmongery
želézna ruda iron ore
želézna rezerva (1800 kalorij) vojska iron ration, ZDA D ration
želézna vrata iron gate
želézna vrata ZDA geografija the Iron Gate
želézna zavesa gledališče safety (ali fireproof) curtain, politika iron curtain
želézno zdravje robust health
želézna volja iron will
želézna šibika iron bar, iron rod
želézna žila (rude) vein (ali seam, lode) of iron ore
vladati z želézno roko (figurativno) to rule with a rod of iron (ali with an iron hand)
on je želéznega zdravja he has an iron constitution

želézen de (ali en) fer

železni obrok vivres moški spol množine (ali ration ženski spol) de réserve
železna pljuča (medicina) poumon moški spol d'acier
železna volja volonté ženski spol
de fer
železna zavesa rideau moški spol de fer
železno zdravje santé ženski spol de fer

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

želézen de hierro

železna pljuča (med) pulmón m de acero
železen obrok ración f de hierro
železna rezerva reserva f permanente
železna volja voluntad f férrea
železno zdravje salud f de roble
železna zavesa telón m metálico, pol telón de acero