Franja

žíva ž protoplazma, protoplazma

rezana živa meja ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Schnitthecke

živa meja ženski spol agronomija in vrtnarstvo die Hecke (glogova Weißdornhecke, rezana Schnitthecke, trnasta Dornenhecke, varovalna Schutzhecke), visoka, drevesasta: der Knick, okoli vrta: Gartenhecke
škarje za živo mejo die Heckenschere

živa nit ženski spol živalstvo, zoologija (gordius) der Saitenwurm

živa nitka ženski spol živalstvo, zoologija (oksiurus) der Madenwurm

živa teža stalna zveza
kmetijstvo (o živali) ▸ élősúly

živa voda ženski spol

1. das Quellwasser, lebendiges Wasser

2. v mitih, pravljicah: das Lebenswasser

čápljevec -vca m bot. živa trava, Erodium cicutarium

pásovec -vca m pojasni herpes, pasac, živa vatra

ràkrána ž
1. rak-rana, živa rana
2. veliko zlo, velika nevolja

séč -i ž
1. živa ograda, živica
2. sječa, seča, mjesto gdje je šuma posječena
3. kosidba

zažíva pril. za živa: ne objokujmo ga zaživa

živíca ž
1. živica, živa ograda: bu̯kova živica
2. položnica, mladica
3. žilica na korijenu
4. živa voda

živíka ž
1. živica, živa ograda
2. očenak, sadnica, sađenica

adaptacija samostalnik
1. (prenova stavbe) ▸ felújítás, adaptációIzkazalo se je, da bi adaptacija zdajšnje stavbe projekt bistveno podražila. ▸ Kiderült, hogy a jelenlegi épület adaptációja jelentősen megdrágítaná a projektet.
Gostilna ne obratuje in je potrebna popolne adaptacije. ▸ A vendéglő nem működik, és teljes felújításra szorul.

2. v umetnosti (priredba) ▸ adaptáció, átdolgozásSopomenke: aranžma

3. ponavadi v športu (prilagoditev) ▸ alkalmazkodásVsa živa bitja premoremo veliko sposobnost adaptacije na neugodne razmere. ▸ Az összes élőlény képes nagymértékben alkalmazkodni a kedvezőtlen körülményekhez.

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

bárva (-e) f

1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale

6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali

8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore

9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

domišljíja (-e) f

1. immaginazione, fantasia:
bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija immaginazione esuberante, sfrenata, creativa, vivace

2. (predstava, ki ni osnovana na resničnosti) fantasia, fantasticheria; fantasma:
gubi se v praznih domišljijah si perde in vane fantasticherie

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce