Franja

Zadetki iskanja

  • šum moški spol (-a …) das Geräusch; nezaželen - na posnetkih: das Rauschen
    medicina šum na srcu das Herzgeräusch
    telesni šum medicina das Körpergeräusch
    brez šuma geräuschlos
    tehnika filter za šum der Rauschfilter
    nastajanje šuma/šumov die Geräuschbildung
  • šum -a m foşnet, freamăt, murmur
  • šúm noise

    brez šúma noiseless
  • šúm bruit moški spol , tapage moški spol , tumulte moški spol , rumeur ženski spol ; (slap) chute ženski spol d'eau, cascade ženski spol
  • šúm (-a) m

    1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
    glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
    šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
    šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

    2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
    šum množice il brusio della folla

    3. med. soffio, rumore:
    sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
    šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

    4. lingv. rumore

    5.
    TV šum rumore televisivo
  • šúm m
    1. šum, šuštanje: mestni šum in hrup
    2. slap, vodopad: šum pod mlinom
  • šúm rumor m , ruido m ; (hrup) barullo m ; estrépito m ; (nemirne množice) alboroto m , bulla f
  • šúm -a m., шум ч., гам ч.
  • pómp -a m., по́мпа ж., шум ч.
  • šumòt -ota m šum, šušanj, šuštanje: šumot peruti, obleke, vetra
  • šumástiti -im šumoriti, šuštati, stvarati šum: šumastiti po suhem listju, s papirjem
  • tòk interj. podražava tup šum koraka, udaraca: po cesti se sliši tok tok tok
  • oleseneti glagol
    1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodik
    steblo oleseni ▸ elfásodik a szár
    poganjki olesenijo ▸ elfásodik a hajtás
    Starejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

    2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásul
    noge olesenijo ▸ elgémberednek a lábak
    Zdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

    3. (otrpniti) ▸ megdermed
    "Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

    4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
    Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
    Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?
  • pljúčen (-čna -o) adj.

    1. del polmone, dei polmoni, polmonare; med. pneumonico:
    med. pljučne bolezni malattie dei polmoni, malattie polmonari
    pljučna tuberkuloza tubercolosi polmonare
    anat. pljučna arterija arteria polmonare
    med. pljučna kuga peste polmonare
    anat. pljučna mrena pleura
    med. pljučni infarkt infarto polmonare
    pljučni krvni obtok circolazione polmonare
    zool. pljučni meh sacco aereo
    anat. pljučni mehurček alveolo polmonare
    med. pljučni šum sibilo
    anat. pljučni vršiček apice del polmone, polmonare
    anat. pljučno krilo lobo polmonare

    2. gastr.
    pljučna pečenka filetto di manzo
  • src|e1 [é] srednji spol (srca, srci, srca) anatomija das Herz
    medicina razširjeno srce die Herzvergrößerung, die Herzerweiterung
    športno srce das Sportlerherz, Sportherz
    zamaščeno srce die Herzverfettung, das Fettherz
    umetno srce in pljuča die Herz-Lungen-Maschine
    … srca Herz-
    (bitje Herztöne množina, der Herzschlag, bolezen das Herzleiden, darovalec der Herzspender, delovanje die Herztätigkeit, funkcija die Herzfunktion, insuficienca die Herzinsuffizienz, masaža die Herzmassage, obremenjenost die Herzbeanspruchung, odpoved das Herzversagen, okvara die Herzschädigung, operacija die Herzoperation, poškodba die Herzverletzung, prenehanje bitja der Herzstillstand, presaditev die Herzverpflanzung, die Herztransplantation, razbijanje das Herzklopfen, omaganje die Herzschwäche, motnje v delovanju Herzstörungen množina, naglo utripanje das Herzjagen, trepetanje das Herzflimmern, zbolenje die Herzkrankheit, za krepitev zur Herzstärkung)
    medicina zastoj srca in krvnega obtoka der Herz-Kreislaufstillstand
    bolan na srcu herzleidend, herzkrank
    šum na srcu das Herzgeräusch
    operirati srce/na srcu am Herzen operieren
    učinkujoč na srce herzwirksam
    okoli srca/pri srcu in der Herzgegend
    bolečine pri srcu Herzschmerzen množina
    zbadanje pri srcu Herzstiche množina, das Herzstechen
    proti srcu herzwärts
    težave s srcem Herzbeschwerden množina
    imeti težave s srcem Herzbeschwerden haben, pogovorno: es mit dem Herzen zu tun haben
    v bližini srca herznah
    za srce fürs Herz
    kapljice za srce Herztropfen množina
    krepilen za srce herzstärkend
    zdravilo za srce Herzmittel
    specialist za srce der Herzspezialist
    srce mu je odpovedalo er ist an Herzversagen gestorben
    srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
    X-u razbija srce X hat Herzklopfen
  • sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

    srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
    srčni bolnik cardiaque moški spol
    srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
    srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
    srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
    srčna kap crise ženski spol cardiaque
    srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
    srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
    srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
    vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
    srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
    srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
    srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
    srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
    srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
    to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
    srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
    srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous
  • sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

    srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
    srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
    srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
    srčna žila aorta f
    srčna kri sangre f del corazón
    srčni krč (med) angina f de pecho
    srčna kap ataque m de apoplejía
    srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
    srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
    srčna zaklopka válvula f cardíaca
    srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
    srčna mišica miocardio m
    vnetje srčne mišice miocarditis f
    srčna bol (med) cardiopatía f
    srčna vodenica hidropesía f del corazón
    srčni ton (med) tono m cardíaco
    srčna slabost debilidad f cardíaca
    specialist za srčne bolezni cardiólogo m
    srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
    srčni šum (med) soplo m cardíaco
    srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
    srčni prekat ventrículo m (del corazón)
    srčna napaka defecto m cardíaco
    srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
    srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
    srčna dobrota bondad f de corazón
    srčni fant (karta) sota f de corazones
    srčna muka gran tormento m
    srčna zadeva asunto m amoroso
    srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente
  • stopnjeváti (-újem)

    A) imperf.

    1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
    stopnjevati pritisk intensificare la pressione
    stopnjevati hitrost aumentare la velocità

    2. lingv. comparare:
    stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

    B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
    šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
    prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra
  • telesn|i [é] (-a, -o) körperlich; (čutni) sinnlich (telesni užitki sinnliche Freuden); po temperaturi: körperwarm; (rodni) leiblich; Körper-, Körperbau- (tip die Körperbauform, položaj die Körperstellung, privesek der Körperanhang, skelet das Körpergerüst, sokovi Körpersäfte množina, stik der Körperkontakt, šum das Körpergeräusch, trening die Körperschulung, zadah der Körpergeruch, beljakovina das Körpereiweiß, funkcija die Körperfunktion, higiena die Körperhygiene, odprtina die Körperöffnung, okvara der Körperschaden, regija die Körperregion, svežina die Körperfrische, temperatura die Körperwärme, die Körpertemperatur, toplota die Körperwärme, višina die Körperlänge, die Körpergröße, mere Körpermaße množina), Leib(es)- (obkladek der Leibumschlag, preiskava die Leibesvisitation, votlina die Leibeshöhle, perilo die Leibwäsche)
Število zadetkov: 19