Franja

šiva|ti (-m) sešiti nähen, brez prekinitve: durchnähen, na stroj: mit der Maschine nähen
šivati z majhnimi vbodi sticheln
(krojiti in šivati) schneidern
dati šivati nähen lassen

šívati to sew; to stitch; to do needlework; to baste; medicina to suture

šívati srajco to sew a shirt
šívati na ometico to whipstitch

šívati coudre, faire de la couture, faire le métier de tailleur (ali couturière) ; (obleko) faire (une robe) ; medicina suturer, faire une suture

šivati ročno (strojno) coudre à la main (à la machine)
perilo šivati faire de la lingerie

šívati (-am) imperf.

1. cucire:
ročno, strojno šivati cucire a mano, a macchina

2. med. cucire, suturare

3. cucire, confezionare

šívati -am, šivaj -te i -ajte, šival -a i -ala
1. šiti: šivati obleko, perilo, čevlje
šiti odijelo, rublje, cipele; šivati z roko, na stroj
šiti rukom, strojem, mašinom; šivati na ometico
opšivati, rubiti, ivičiti, endlati, endlovati
2. šiva mi po sklepih
sijeva, seva mi po zglobovima

šívati coser ; med suturar

ročno (strojno) šivati coser a mano (a máquina)

šívati -am nedov., ши́ти ши́ю недок.

šívati -am nedov. a coase

nemárno adv. in modo indolente, svogliato:
nemarno narejen fatto con le calcagna
nemarno oblečen človek brindellone
nemarno šivati agucchiare

omética

šivati na omético to whipstitch

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

prekinit|ev ženski spol (-ve …) die Unterbrechung; (premor) die Pause (snemanja Drehpause, poletna Sommerpause, oddajanja die Sendepause); (mirovanje) die Aussetzung; v odnosih ipd.: der Bruch, der Abbruch; napajanja, dobavljanja energije, vode: der Versorgungsausfall; napeljav ipd.: die Durchtrennung (von Leitungen), (pretrg) der [Riß] Riss (vodnika der [Seilriß] Seilriss); ognja: vojska die Waffenruhe; programa: die Programmunterbrechung; vožnje: Fahrtunterbrechung; obratovanja: (ustavitev) die Einstellung, die Stilllegung
s prekinitvami tehnika unstetig, in Absätzen
brez prekinitve in einem (weg), pausenlos, bruchlos, unterbrechungslos, durch-
(spati durchschlafen, šivati durchnähen, voziti durchfahren, leteti durchfliegen)

rána wound; hurt, sore, lesion; (odrgnina) gall; figurativno injury, harm; (na nogi, od hoje) sore on the foot; (urez) cut, gash; (zmečkanina) contusion, bruise; (opeklina) burn, scald

brez ráne woundless, unhurt, scatheless, unscathed, without scathe
gnojna rána festering wound, ulcer
odprta rána open sore, gaping wound
rána z nožem knife wound
smrtna rána mortal wound
zaceljena rána (brazgotina) cicatrix, pl -ices, cicatrice, scar
zevajoča rána gash
gnojitev ráne suppuration of a wound
mazilo za ráne ointment for wounds
rob ráne lip of a wound
spojka za ráno wound clamp, suture clip
šiv ráne wound suture
obveza za ráno dressing, bandage
ki zdravi, (za)celi ráne vulnerary, helping to heal a wound
poln rán having multiple wounds
rána dobiva krasto, se celi the wound cicatrizes, forms a scar
dotaknil se je moje ráne (občutljivega mesta) he touched me on a tender spot
izžgati ráno to cauterize a wound
on še vedno kaže ráne, ki jih je dobil v vojni he still shows the scars he got in the war
ne odpiraj starih rán! (figurativno) don't open old sores
zopet odpreti ráno to reopen a wound
zopet odpreti stare ráne (figurativno) to reopen old sores
zadati ráno to inflict a wound
zaceliti ráne to heal wounds
rána se je zacelila the wound has skinned over (ali has healed, has healed up, over)
čas zaceli vse ráne time is a great healer
umreti za ránami to die of one's wounds (ali injuries)
zašiti ráno to sew up a wound
šivati ráne to put stitches in a wound
obvezati ráno to dress (ali to bandage) a wound
krvaveti iz ráne to bleed from a wound

slepo [é] blind, blindlings; (brez izbiranja) wahllos; (ne da bi videl/gledal) blind- (leteti [blindfliegen] blind fliegen, šivati blindnähen, tipkati [blindschreiben] blind schreiben)
na slepo planlos, kaj reči, poskusiti: ins Blaue hinein, auf gut Glück, drauflos-
(streljati drauflosfeuern, drauflosschießen, lotiti se drauflosgehen)

stičn|i (-a, -o) Stoß-
stično valjati/šivati/sešiti anstoßen

stroj² [ô] moški spol (-a …) skrajšano za pisalni, pralni, šivalni ipd. stroj: die Maschine
narekovati v stroj in die Maschine diktieren
pisati na stroj maschinschreiben, [maschineschreiben] Maschine schreiben
šivati na stroj mit der Maschine nähen

stròj engine; machine

stròji pl machinery
parni steam engine
pisalni stròj typewriter
šivalni stròj sewing machine
mlatilni stròj threshing machine
stròj za računanje calculating machine
ladijski stròj marine engine
kosilni stròj, kosilnica mowing machine, mower
peklenski stròj infernal machine
pralni stròj washing machine, washer
nemški vojni stròj the German war machine
obdelovalni stròj machine tool
tiskarski stròj printing press
kolníca za stròje engine shed
konstruktor stròjev machine (ali engine) designer
okvara stròja engine trouble
graditelj stròjev engine (ali machine) builder
prostor za stròje machine shop
tovarna stròjev engine factory
napisan s stròjem typed, typewritten
pisati s pisalnim stròjem to type, to typewrite
šivati na šivalnem stròju to sew on a sewing machine, to machine
temeljito pregledati stròj to overhaul a machine
preobremeniti stròj to overload a machine

vbod¹ [ô] moški spol (-a …) pri šivanju: der Einstich, der Stich, Nadelstich (za naudarjanje Heftstich); pri vezenju: der Stich, Stickstich (gobelinski Gobelinstich, križni Kreuzstich, nevidni/slepi Blindstich, okrasni Zierstich, ploščati Plattstich, srtasti Hexenstich, stebelni Stielstich, z ometico Überwendstich, verižni Kettenstich, vozličasti Knotenstich, Knötchenstich, zančni Langettenstich)
dolžina vboda die Stichlänge
šivati z majhnimi vbodi sticheln