Franja

širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
postati širok breit werden
antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum

širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended

na dolgo in na široko far and wide
reka je 2 milji široka the river is two miles wide

širòk large, vaste, ample, grand

2 metra širok deux mètres de large, large de deux mètres
za tri prste širok d'une largeur de trois doigts, large de trois doigts
široka publika le grand public
širji je ko dalji aussi long que large
za palec širok de la largeur d'un pouce

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

širòk -oka -o komp. širši -a -e i širji -a -e, pril. širše i širje
1. širok: -a cesta; -a usta; -a poraba
široka potrošnja; -e hlače; -o polje, morje; -e ljudske množice
široke narodne mase; biti -e narave; padel je kolikor je dolg in širok
pao je koliko je dug i širok; -o pogledati, odpirati usta; -o pripovedovati
široko pričati
2. ženska je -a ekspr.
ženska je bremenita, noseća

širòk ancho; amplio

2 m širok dos metros de ancho
za prst širok de un dedo de ancho
široke mase, množice las masas
široka publika público m muy variado
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
padel je, kot je dolg in širok cayó tendido a la larga; cayó de plano
biti preširok (obleka, čevlji) venir (ali ir ali estar) muy ancho

širòk prid., широ́кий прикм.

širòk -ôka -o prid.
1. larg, lat
2. vast, amplu

širokopotézen -zna -o širok: širokopotezen človek, načrt; -a zasnova; -o reševanje sporov med ljudmi

asortimènt (-ênta, asortmá -ja) m trg. (izbira, zaloga) assortimento, disponibilità; varietà, gamma, linea di prodotti:
širok asortiment športnih artiklov un vasto assortimento di articoli sportivi

bok¹ [ó] moški spol (-a …) die Seite, die Flanke (tudi tehnika, živalstvo, zoologija); anatomsko: die Hüfte, živalstvo, zoologija die Flanke, die Weiche; gradbeništvo, arhitektura die Laibung/Leibung; pomorstvo die Bordwand
levi bok der Backbord
desni bok der Steuerbord ( pomorstvona levem boku Backbord-, na desnem boku Steuerbord-)
pri sodih: die Kippe
z boka, na boku itd. Seiten-, Flanken-, hüft- (napad der Seitenangriff, leža na bokih die Seitenlage, ozek v bokih [obleka] hüfteng)
na boku seitlich, seitlings (plazenje na boku das Kriechen seitlings)
do bokov hüfthoch
obseg bokov die Hüftweite
širok v bokih breithüftig
dati roke v bok die Hände einstemmen

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!

dlan ženski spol (-i …) das Handfläche; das Handinnere (Handinneres), die Hohlhand; anatomija die Mittelhand
velik kot dlan handgroß
širok kot dlan handbreit
črta na dlani die Handlinie
figurativno biti na dlani auf der Hand liegen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben

dlán paume ženski spol (de la main)

za dlan širok large comme la main, de la largeur de la main
to je na dlani c'est clair (ali évident)

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

dólg -a, -o long; ➞ dolgo

prilično dólg, -a, -o lengthy; (dolgotrajen) of long standing; (bolezen) lingering
dólg, -a, -oo (mnogo) poprej (pozneje) long before (after)
dólg, -a, -o (velik) ovinek a long way round
dólg, -a, -o rok long term
za dólg, -a, -oo časa for long
na dólg, -a, -oo in široko far and wide, at length
pripovedovati na dólg, -a, -oo in široko to spin out at great length
dan postaja dólg, -a, -o the days are getting longer (ali are lengthening)
soba je 20 čevljev dólg, -a, -oa the room is 20 feet long
imeti dólg, -a, -o jezik to know all the answers, to be a chatterbox (ali gossip)
imeti dólg, -a, -oe prste (figurativno krasti) to have light fingers, to steal
iti na dólg, -a, -oo potovanje to go on a long journey
padel je, kot je dólg, -a, -o in širok he fell spread-eagled on the ground

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dólg, dólga, dólgo largo

(skozi) dolga leta durante largos años
dolga pot camino m largo
biti 2 m dolg tener (ali medir) dos metros de largo
napraviti dolg obraz poner la cara larga
nositi dolge obleke vestir (ali ir) de largo
padel je, kot je dolg in širok cayó cuan largo era
po dolgem a lo largo, longitudinalmente

enoj|en [ó] (-na, -no) einfach (tudi rastlinstvo, botanika); Einfach- ( kemijavez die Einfachbindung, kontakt der Einfachkontakt, okno das Einfachfenster), Einzel- (postelja das Einzelbett, priključek der [Einzelanschluß] Einzelanschluss, sedež der Einzelsitzplatz, vrsta sedežev die Einzelsitzreihe)
enojno širok einfachbreit
enojno pokrivanje pri strehi: das Spließdach