Franja

čutiti, čutiti (čutim) začutiti fühlen (se sich); empfinden; spüren, verspüren; okus: schmecken, durchschmecken
čutiti, čutiti gnus Abscheu haben/empfinden vor, etwas verabscheuen
čutiti, čutiti potrebo das Bedürfnis haben
čutiti, čutiti skozi kaj durchfühlen
ne čutiti, čutiti roke, noge itd. kein Gefühl haben (im Fuß/Bein, Arm)
čutiti, čutiti s kom nachfühlen, Anteil nehmen an
čutiti, čutiti se krivega/polaskanega … sich schuldig/ geschmeichelt … fühlen
dati čutiti, čutiti kaj etwas spüren lassen, etwas zu erkennen geben

čutíti to feel; to sense; to have the sensation; to be aware of

čutíti se to feel
čutíti bolečino to feel a pain
čutíti mraz to feel cold
ničesar ne čutíti to be insensible (ali unfeeling ali insusceptible ali apathetic)
čutíti se užaljenega to feel hurt
sonce se čuti the sun makes itself felt
čutim, da to ni res, a ne morem tega dokazati I feel that it is not true but cannot prove it

čutíti, čútiti sentir, ressentir, éprouver, s'apercevoir de, pressentir

čutiti s kom partager un sentiment avec quelqu'un, sympathiser avec quelqu'un

čutíti i čútiti -im
1. osjećati (-seć-): čutiti mraz, ljubezen; čutiti se prevaranega; čutiti se za komunista; čutiti se poklicanega
2. pes čuti zajca
pas njuši zeca; tu nekaj čutim
ovdje nešto slutim, predosjećam (-seć-)

čutíti sentir

čutiti veliko bolečino sentir profundo dolor
čutiti s kom sentir con alg
dal sem mu to čutiti le hice sentirlo
čutiti se bolnega sentirse enfermo
čutiti se užaljenega darse por ofendido
čutiti se (poklicanega za) pesnika sentirse poeta

čutíti čútim nedov., відчува́ти -ва́ю недок., зазнава́ти -наю́ недок., почува́ти -ва́ю недок., чу́ти чу́ю недок.

čutíti -im (se) nedov. a (se) simţi

čútiti (-im)

A) imperf. ➞ začutiti

1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare

ambiènt (-a) m (okolje) ambiente; ekst. ambiente, clima:
vaški ambient ambiente paesano
na ulicah je čutiti praznični ambient per le vie si avverte un clima di festa

ambivalenca samostalnik
1. (razdvojenost) ▸ ambivalencia Ambivalenca med napredkom in nevarnostmi, ki jih prinašajo tehnološke inovacije, je že del vsakdanjega razmišljanja. ▸ A fejlődés és a technológiai innovációk okozta veszélyek miatti ambivalencia már a mindennapi gondolkodás része.
Kaže ljubezensko ambivalenco - poželenje po ženski in sočasno napadalnost do nje. ▸ Szerelmi ambivalencia jeleit mutatja – egyszerre kívánja a nőt, miközben támadó vele szemben.
Te besede jasno kažejo pisateljevo globoko ambivalenco do spolne ljubezni - strastno hrepeni po njej in je hkrati prepričan, da je nedosegljiva, neuresničljiva, da je v resnici sploh ni. ▸ Ezek a szavak világosan jelzik a szerzőnek a nemiséggel kapcsolatos ambivalenciáját – szenvedélyesen vágyik rá, de egyúttal meg van győződve elérhetetlenségéről, megvalósíthatatlanságáról, és arról, hogy valójában nem is létezik.

2. (soobstoj dveh nasprotnih zadev) ▸ ambivalencia
Zanimiva je tudi ambivalenca gore in hribovja na eni strani ter nižine, doline in obale na Balkanu. ▸ Érdekes egyfelől a hegyek és a dombvidékek, másfelől pedig az alföldek, a völgyek és a tengerpart ambivalenciája a Balkánon.

antipatija samostalnik
(odpor) ▸ ellenszenv, antipátia

antipatíja antipathie ženski spol , aversion ženski spol (pour, contre), dégoût

čutiti, imeti antipatijo do koga avoir de l'antipathie (ali de l'aversion) pour quelqu'un
vzbujati antipatijo inspirer de l'antipathie
antipatija značajev antipathie de caractères

antipatíja (-e) f antipatia:
čutiti, imeti antipatijo do koga sentire, provare antipatia per qcn.

averzíja aversión f (do a, por, hacia)

čutiti averzijo do cobrar aversión a

avêrzija aversion, dislike; distaste; antipathy; repugnance; loathing

za to imam posebno avêrzijo it is my pet aversion
čutiti avêrzijo do koga to have a dislike for someone

avêrzija aversion ženski spol , dégoût moški spol , antipathie ženski spol

imeti, čutiti averzijo do avoir (ali éprouver, ressentir) une aversion pour

avêrzija (-e) f knjiž. (odpor) avversione, antipatia, ripugnanza:
čutiti, imeti averzijo do provare, nutrire, sentire avversione per

bližína (-e) f

1. (majhna krajevna, časovna oddaljenost) vicinanza, prossimità:
čutiti je bližino mesta si sente la vicinanza della città
v neposredni bližini vicino, nelle immediate vicinanze

2. ekspr. (duhovna sorodnost) affinità

bojázen (-zni) f paura, timore, apprensione:
čutiti bojazen provare, avere paura, timore
iz bojazni per timore

bolán enfermo

nevarno, težko bolan enfermo de peligro, de gravedad
telesno in duševno bolan enfermo de cuerpo y alma
na smrt bolan enfermo de muerte
bolan na jetrih enfermo de hígado
biti bolan estar enfermo
čutiti se bolanega sentirse enfermo
delati se bolanega simular estar enfermo