Franja

čut moški spol (-a …)

1. anatomija, živalstvo, zoologija der Sinn (pet čutov: vid, sluh, voh, okus, tip die fünf Sinne: Hören, Sehen, Riechen, Schmecken, Tasten), -sinn (okusa Geschmackssinn, sluha Gehörsinn, tipa Tastsinn, za temperaturo Temperatursinn, za ravnotežje Schweresinn, za svetlobo Lichtsinn, prostorski Raumsinn, ravnotežni Gleichgewichtssinn, za zaznavanje barv Farbensinn/Farbsinn)
motnja čuta za … die Sinnstörung (barve Farbsinnstörung)
motnja čutov halucinacije ipd.: die Sinnestäuschung

2. (pravi občutek) der Sinn (za für), -sinn (za barve Farbensinn, za družino Familiensinn, za resnico Wahrheitssinn, za snago Reinlichkeitssinn); (občutek) das Gefühl (za für), -gefühl (za pravičnost Gerechtigkeitsgefühl, za prostor Raumgefühl, za sramežljivost Schamgefühl)
šesti čut der sechste Sinn
izostren čut za das Fingerspitzengefühl
čut odgovornosti das [Verantwortlichkeitsbewußtsein] Verantwortlichkeitsbewusstsein, die Verantwortlichkeit
brez čuta odgovornosti verantwortungslos

3. (občutek za bistvo) das Gespür (psihološki psychologisches, zanesljiv sicheres, za für)

čút sense

čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
jezikovni čút linguistic instinct
stanovski čút pride of rank
čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
šesti čút the sixth sense
trgovski čút commercial instinct
petero čútov the five senses
čút sluha the sense of hearing
nima čúta za humor he has no sense of humour
ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction

čút sens moški spol , sensation ženski spol , sentiment moški spol

čut dolžnosti sentiment du devoir
jezikovni čut sens de la langue, sentiment du génie d'une langue
umetniški čut sens moški spol (ali goût moški spol) artistique
življenjski čut joie ženski spol de vivre

čút (-a) m

1. anat. senso:
pet čutov: vid, sluh, voh, okus in tip i cinque sensi: vista, udito, olfatto, gusto e tatto

2. (pravi občutek) senso; istinto:
estetski čut senso estetico
etični čut senso etico
notranji čut senso interiore
čut za lepoto senso del bello
čut za pravičnost senso di giustizia
ženski čut istinto femminile
šesti čut sesto senso, intuito

čút m
1. osjećaj, osećaj, ćut: čut za vonj, za barve, za bolečino
2. smisao: čut za probleme družbe
3. osjećaj, čuvstvo: naši -i in želje so na vaši strani

čút sentido m ; sentimiento m

šesti čut (fig) el sexto sentido
čut dolžnosti (odgovornosti) el sentimiento del deber (de la responsabilidad)
otientacijski čut sentido m de la orientación
umetniški čut sentido artístico
zdrav čut sentido común

čút -a m., чуття́ -я́ с.

čút -a m simţ

prostorski čut moški spol der Raumsinn

ravnotežni čut moški spol anatomija der Schweresinn, Gleichgewichtssinn

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

dolžnóst duty; obligation; task

po dolžnósti in duty bound
čut dolžnósti sense of duty
neprijetna dolžnóst unpleasant duty
storjen preko dolžnósti supererogatery
moja sveta dolžnóst my bounden duty
nehvaležna dolžnóst thankless duty
vršilec dolžnósti vicegerent
v dolžnóst (v d.) konzula acting consul
javiti se na dolžnóst to report for duty
izpolnitev dolžnósti carrying out one's duty
moja dolžnóst je, da grem tja it is incumbent on me to go there
opravljati svoje dolžnósti to attend to one's duties; to perform one's duties
ne opraviti svoje dolžnósti to fail in one's duty
prevzeti dolžnósti to take up one's duties
storiti svojo dolžnóst to do one's duty
to smatram za svojo dolžnóst I think it my duty
smatram za svojo dolžnóst, da (rečem)... I think it my duty to (say)..., I deem it my duty to (say)...
odvezati dolžnósti to relieve of an obligation, to release from an obligation
zanemarjati svoje dolžnósti to be slack in one's duties

dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f

državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

jezikóven linguistique, de la langue, grammatical

jezikovni čut sentiment moški spol du génie d'une langue, sens moški spol de la langue
jezikovna meja frontière ženski spol linguistique
jezikovna posebnost idiotisme moški spol (francoska gallicisme, angleška anglicisme, nemška germanisme, španska hispanisme)
jezikovno pravilo règle ženski spol grammaticale
jezikovni zakon loi ženski spol de la langue

jezikóven lingüístico

jezikovni atlas atlas m lingüístico
jezikovni čut sentido m del idioma; intuición f lingüística
jezikovna meja frontera f lingüística
jezikovna posebnost idiotismo m
jezikovno pravilo regla f gramatical
špansko jezikovno področje los países de habla española
španska jezikovna posebnost hispanismo m
jezikovno znanje conocimientos m pl lingüísticos

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

lepôten de beauté, esthétique

lepotni čut sentiment moški spol du beau, goût moški spol, sens moški spol esthétique
lepotna kirurgija chirurgie ženski spol esthétique (ali plastique)
lepotna kraljica reine ženski spol de beautê
lepotna napaka petit défaut, défectuosité ženski spol, imperfection ženski spol, (predmeta) vice moški spol
lepotna nega soins moški spol množine esthétiques (ali de beauté)
lepotni obližek mouche ženski spol
lepotni salon salon moški spol (ali institut moški spol) de beauté
lepotno tekmovanje concours moški spol de beauté

lepôten de belleza; estético

lepotni čut sentido m estético, sentimiento m de lo bello (ali estético)
lepotni nalepek, obližek (fig) lunar m
lepotna napaka defecto m exterior; imperfección f
lepotna kirurgija cirurgía f estética (plástica)
lepotna kraljica reina f de la belleza
lepotna nega cosmética f
lepotni salon salón m (ali instituto m) de belleza
lepotna tekma concurso m (ali certamen m) de belleza