Franja

čustven|i (-a, -o) Gefühls-, Gemüts- (afekt die Gemütsbewegung, človek der Gefühlsmensch, izbruh der Gefühlsausbruch, izliv der [Gefühlserguß] Gefühlserguss, svet die Gefühlswelt, učinek die Gefühlswirkung, vrednost der Gefühlswert, globina die Gemütstiefe, praznina die Gefühlsleere, ravnodušnost die Gemütsverödung, razcejenost die Gefühlsduselei, reakcija die Gefühlsreaktion, religija die Gefühlsreligion, toplina die Gefühlswärme, vzburjenost die Gefühlserregung, verovanje der Gefühlsglaube, življenje das Gemütsleben/ Gefühlsleben)

izbruh moški spol (-a …) der Ausbruch, -ausbruch (čustveni Gefühlsausbruch, jeze Zornausbruch, vulkana Vulkanausbruch, stavke Streikausbruch, vojne Kriegsausbruch)

izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.

2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.

3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.

4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.

5. (o bolezni) ▸ kitörésZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.

6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak.

izliv moški spol (-a …)

1. tekočine (tudi figurativno): der [Erguß] Erguss, -[erguß] erguss (čustveni [Gefühlserguß] Gefühlserguss, krvi [Bluterguß] Bluterguss, v sklep [Gelenkerguß] Gelenkerguss, semena [Samenerguß] Samenerguss, srčni [Herzenserguß] Herzenserguss)

2. geografija die Mündung, -mündung (lijakasti Trichtermündung, Schlauchmündung, rečni [Flußmündung] Flussmündung), v drugo reko/morje: die Einmündung (in)

3. (odtočni lijak) der [Ausguß] Ausguss, das [Ausgußbecken] Ausgussbecken

izlív (-a) m

1. sbocco, foce:
geogr. lijakasti izliv (foce a) estuario

2. effusione:
izliv tekočine effusione di liquido
izliv krvi travaso di sangue
biol. izliv semena eiaculazione
čustveni izliv effusione, sfogo

3. acquaio, lavandino

naboj² [ô] moški spol (-a …)

1. fizika die Ladung, -ladung (jedrski Kernladung, prostorski Raumladung)
gostota naboja die Ladungsdichte
sprememba naboja die Umladung
nosilec naboja der Ladungsträger

2. (naelektrenost) die Aufladung

3.
figurativno imeti čustveni naboj emotional aufgeladen sein

pól (-a) m

1. geogr. polo:
južni, severni pol Polo Sud, Polo Nord

2. elektr. polo:
negativni, pozitivni pol polo negativo, polo positivo
zvezati pola collegare i due poli
priključiti na pol collegare a un polo

3. pren. polo:
miselni, čustveni pol umetnika il polo concettuale, il polo sentimentale dell'artista
astr. nebesni pol polo celeste
fiz. magnetni pol polo magnetico
geogr. pol mraza, toplote polo del freddo, del caldo

pretrès (-ésa) m

1. trauma, shock, scossa; colpo:
čustveni, živčni pretres trauma sentimentale, nervoso; scossa emozionale, nervosa

2. versamento, il versare

3. ekst. discussione, esame, vaglio (di un problema)

4. med. commozione:
pretres možganov commozione cerebrale

5. pren. scossa, sconquasso, sconvolgimento

razburjenj|e srednji spol (-a …)

1. die Aufregung; die Erregung; (čustveni vzgib) die Gemütsbewegung
Xa se je polastilo razburjenje X geriet in Aufregung
od razburjenja vor Aufregung

2. (trema) das Lampenfieber

3. pred potovanjem: das Reisefieber

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt

učin|ek¹ moški spol (-ka …) die Wirkung, na kaj: die Wirkung auf, die Auswirkung auf; (vplivanje) die Einwirkung auf; (čustveni Gefühlswirkung, dolgoročni Langzeitwirkung, drobilni Sprengwirkung, eksplozije Sprengwirkung, globinski Tiefenwirkung, nasprotni Gegenwirkung, potresni Erdbebenwirkung, povratni Rückwirkung, pravni Rechtswirkung, prostorski Raumwirkung, sekundarni Zweitwirkung, stranski Nebenwirkung, terciarni Drittwirkung, trajni Dauerwirkung, na množice Massenwirkung, na široke kroge Breitenwirkung, širjenja Breitenwirkung, šoka Schockwirkung, tople grede Glashauswirkung, sevanja Strahlenwirkung, usmeritveni Richtwirkung, zaviralni/inhibicijski Hemmwirkung, zdravilni Heilwirkung); der Effekt (barvni Farbeffekt, koristni Nutzeffekt, poljski Feldeffekt, svetlobni Lichteffekt)
negativni učinek der Schaden
(terapije Therapieschaden)
pozni učinek die Nachwirkung
brez učinka wirkungslos
elementarni kvant učinka fizika das Wirkungsquantum
z zagotovljenim učinkom [sicherwirkend] sicher wirkend
z globinskim učinkom tiefenwirksam

vzgib moški spol (-a …) die Bewegung, die Regung
čustveni vzgib die Gemütsbewegung
(impuls) der Antrieb

zadihati s polnimi pljuči frazem
(postati svoboden; dobiti energijo) ▸ fellélegez
Čustveni nemir se bo polegel in znova boste lahko zadihali s polnimi pljuči. ▸ Az érzelmi zűrzavar csillapodik, és újra fellélegezhet.