Franja

u. (umrl) m., morto

u m nepromj. ili promj. u uja, dvadeset drugo slovo abecede; mali u; veliki U; napiši z malim u, z malim ujem

U moški spol črka: das U
U jeklo, U profil/profil U das U-Eisen
v obliki črke U U-förmig
vzmet v obliki črke U der Federbügel

U samostalnik
kemija (simbol za uran) ▸ U
Sopomenke: uran

ú inter.

1. (posnema hud jok) uè, oè, uà

2. (posnema glas sove) uuh

ù inter.

1. (izraža začudenje) uè

2. (izraža podkrepitev trditve) nareč. ammappete:
u, si občutljiva! (ammappete) quanto sei delicata!

u!

1. kako mrzlo, gnusno ipd.: uh!

2. kako čudno: eh!

u | U m inv.

1. (lettera) u:
mali u, veliki U u minuscola, U maiuscola
cev v obliki črke U tubo a U

2. (vocale) u
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil U, U profil profilato a U

U-profil moški spol (-a …) U-förmiges Profil

áli o ; (pred o) u, ú ; (toda) pero ; (če) si

ali pa o bien
ta ali oni este u otro
ali ... ali o... o
ali, ali ¡o una cosa u otra!; fam ¡lo toma o lo deja!
ni nobenega ali no hay alternativa
ne vem, ali (če) bom utegnil no sé si tendré tiempo

med predl.
I. s akuz.
1. među: stisniti rep med noge; iti med ljudi
ići medu ljude
2. u, među: polhi spadajo med glodavce
puhovi idu u red glodavaca, pripadaju redu glodavaca
II. s instr.
1. među: hiša stoji med drevjem; pot pelje med njivami
put vodi među njivama
2. kod, među: bolezen se pojavlja med otroki
bolest se javlja kod djece, dece
3. medu, od: ta jabolka so med najboljšimi
ove jabuke spadaju među najbolje, ove su jabuke jedne od najboljih
4. između: otroci med petim in desetim letom; med ostalim
izmedu ostaloga
5. za vrijeme, vreme: zaspati med poukom; okupacijo; med drugo svetovno vojno
6. uz: doraščati med trdim kmečkim delom
rasti uz naporan seljački rad
7. u: dati knjigo med ljudi
rasturiti knjigu u narod
8. preko: med letom
preko godine
9. među, od: najboljši med njimi

o predl. s lok.
1. o: pisati o dogodku; misliti o problemu; peti o ljubezni; še besedo dve o našem gospodarstvu
još riječ dvije o našoj privredi; knjiga o lepem vedenju
2. kazuje vrijeme: o binkoštih
o Duhovima, o veliki noči
o Uskrsu; o petih popoldne
u pet poslijepodne; o pravem času
u zgodan čas, na vrijeme
3. u: dvomiti o resničnosti njegovih besed
sumnjati u istinost njegovih riječi (re-)

ob predl.
1. s akuz. na, o, oko: kača se je ovila ob palico
oko štapa; zaiti ob rob
zalutati na rub, na ivicu; zadeti ob kamen
udariti o kamen; treščiti ob tla
tresnuti o zemlju; vol se drgne ob drevo
vo se češe o drvo; preproga je ob barvo
ćilim izgubi boju; biti ob pamet
sići s uma; biti ob službo
izgubiti službu
2. s lok. o, uz, na duž, uzduž, pored, u, pokraj: meč mu visi ob boku; ob njem se počuti dobro
uza nj se osjeća (-se-) dobro, sigurnom; Bistrica ob Sotli
Bistrica na Sutli; hoditi ob palici
hodati pomoću štapa; drevored ob reki
aleja uz rijeku, duž rijeke (re-); živeti ob kruhu in vodi; hoditi ob reki
hodati uzduž rijeke; hiša stoji ob potoku
kuća stoji kraj potoka; stala je ob njem kot kip
stajala je pored njega kao statua; ob šestih
u šest sati; zvrstili so se ob tribuni
svrstali se pokraj tribune; ob torkih
utornikom, ob sobotah
subotom

pri predl. s lok.
1. pri, kod: stati pri oknu; ti predmeti so se našli pri njem; morda imate pri sebi svinčnik; pri izboru teksta se je prevajalec oziral na okus občinstva; biti pri roki
naći se pri ruci; ta problem mu je pri duši; ostati pri svoji trditvi; posekati drevo pri korenini; riba smrdi pri glavi; pri delu in zabavi ohraniti mero; oče je bil pri volji; biti pri denarju; biti pri sebi; biti pri zdravi pameti; Dol pri Ljubljani
2. na: pri slovesu
na rastanku; ne vem, pri čem sem
ne znam na čemu sam
3. kod: bitka pri Stalingradu; turški poraz pri Sisku 1953; gostilna Pri vitezu
4. u: pri temi hoditi okrog; pri belem dnevu
usred bijela dana; pri takem neredu se ne more delati; pri taki bedi; pri vsem tem; pri tvojih letih bi lahko bil pametnejši
u tvojim godinama mogao si biti pametniji
5. kraj: sedeti pri ognju
6. uz: pri vsem bogastvu niso srečni
7. oko, okolo: sedaj je pri dvanajstih letih
8. za: pri mizi se vedi lepo
za stolom se vladaj pristojno
9. ali si kaj pri času imaš li vremena; pri priči da mi izgineš
smjesta, odmah da se izgubiš; pri moji veri
vjere mi; pri moji duši
duše mi

v predl., в прийм., у прийм.

vès vsa vse (ves, us/us-); jedn. m, s: vsega i vsega, vsemu i vsemu, o vsem,
z vsem; ž vse, vsej i vsi, vso, o vsej i i vsi, z vso; dv. vsa vsi, vseh, vsema; mn. vsi vse vsa, vseh, vsem, o vseh, z vsemi
1. sav sva sve, u jedn.
označava nešto u cjelini, sa svim dijelovima; primjenjuje se, u prvom redu, uz gradivne imenice: ves kruh, vsa voda, vse železo; mn.
označava zbir. pojedinih predmeta ili dijelova: vsi udje me bole; vsi so tu; vsi tovariši so na delu
svi drugovi su na poslu; vse knjige; vse dni in vse noči; vsa okna so razbita
svi prozori su polupani; u dvoj. se u ovom značenju primjenjuju oba obe: oba sta prišla; obe sta nas zapustili
2. vse s
upotrebljava se kao zamjenica i samostalno i obuhvata u cjelinu najraznovrsnije stvari ili činjenice; imamo jabolka, hruške, orehe, češnje, skratka vse; pisal je drame, jih režiral, igral, vodil vaje, z eno besedo, vse
Ovome odgovara negacija nič, koja se u tom slučaju mijenja: vse ima, a ničesar ne da
3. ves vsa vse
ispred pridjeva u službi je priloga te ističe značenje pridjeva: ves trd je od mraza; vsa zasopla je prihitela; prišli so vsi razgreti; vse solzne so bile njene oči
4. vse
kao prilog ispred pridjeva i priloga ističe njihovo značenje: vse večji, vse lepši; vse bolj in bolj; vse več; vse prezgodaj, vse naokoli

za predl.
I. s gen. za, u (kazuje vrijeme): za dne
za dana; za mladih dni
u mladim danima; za okupacije
za vrijeme, u doba okupacije
II. s akuz., kazuje
a) mjesto, za: za mizo sesti
sjesti, sesti za sto; skriti se za plot
sakriti se za tarabu; sonce zahaja za goro
sunce zalazi za goru; stopil je za vogal
stupio je za ugao, za ćošak
b) vrijeme

(kada): ajda je bila za teden dni že zunaj
heljda je za nedjelju dana već proklijala

(kako dugo): padel je za dva semestra
pao je za dva semestra

(kada, koji dan): za god te obiščem
za imendan ja ću te posjetiti

(uzrok): kazen za prekršek
kazna za prekršaj

(namjeru): delati za nagrado
raditi za nagradu; šola za medicinske sestre

(mjeru, način): za las je ušel smrti
jedva je utekao smrti; povečati proizvodnjo za trikrat
tri puta povećati proizvodnju

(zamjenu): zamenjati pšenico za porcelansko posodo

(objekat): otroci so se prijeli za roke
djeca su se uhvatila za ruke

(u usklicima, interjekcijama): za božjo voljo
za boga; za vraga, kaj delaš tukaj
do davola, što radiš ovdje
III. s instr. kazuje mjesto: sedeti za pečjo
sjediti iza peći; biti prvi za šefom; hodi za menoj; za pomladjo pride poletje
iza proljeća dolazi ljeto

abecéda -e ž abeceda, sistem slova u latinici: klicati po -i; urediti po -i; slovenska abeceda ima 25 črk; a je prva, ž je poslednja črka

adépt m (lat. adeptus)
1. adept, majstor u svome poslu
2. vatren pristaša

ákanje s akanje, izgovaranje glasa a mjesto o u neakc. slogu: rusko akanje