Franja

bóter (-tra) | -tra (-e) m, f

1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima

2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

duhóvnik churchman, pl -men; ecclesiastic; clergyman, pl -men; cleric; (katoliški) priest; (anglikanski) parson; (župnik) rector, vicar; (sekte) minister

vojaški duhóvnik (army) chaplain
iti za duhóvnika to take holy orders

iti² (gre, gresta, gredo)

1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

5. kapaciteta:
v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

6.
tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

7.
omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

10. sonce, mesec, zvezde:
iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

11.
denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt

iti⁴ (gre, šlo je/bo)

1.
gre za kaj: es handelt sich um (etwas), es geht um (etwas)

2.
komu gre za kaj: (jemandem) geht es um (etwas)

3.
figurativno iti za glavo an Kopf und Kragen gehen; hart auf hart gehen

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

íti ir; andar

iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va?

kôstanj botanika chestnut; (drevo) chestnut tree

divji kôstanj horse chestnut
užitni kôstanj (sweet, Spanish) chestnut
iti za koga po kôstanj v žerjavico to pull someone's chestnuts out of the fire, to be someone's cat's-paw
poslati koga po kôstanj v žerjavico to make someone pull one's chestnuts out of the fire

kôstanj (drevo) châtaignier moški spol , marronnier moški spol ; (sadež) châtaigne ženski spol , marron moški spol

divji kostanj marronnier d'Inde, marron d'Inde
gozd kostanjev bois moški spol (ali forêt ženski spol) de châtaigniers (ali de marronniers), châtaigneraie ženski spol
pečen kostanj marrons grillés (ali chauds)
kandiran kostanj marrons glacés
iti za koga po kostanj v žerjavico tirer les marrons du feu pour quelqu'un

kôstanj castaña f , (drevo) castaño m

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias, (sadež) castaña f de Indias
gozd kostanjev castañar m, castañedo m
pečen kostanj castaña f asada
kandiran kostanj marrón glacé m
iti za koga po kostanj v žerjavico sacar(le) a alg las castañas del fuego

kŕsta (-e) f bara, feretro, cassa da morto:
iti za krsto seguire il feretro

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

noht [ó] moški spol (-a …) der Fingernagel, der Nagel
rob nohta der Nagelrand
kleščice za nohte die Nagelzange
krtačka za nohte die Nagelbürste
lak za nohte der Nagellack
odstranjevalec laka za nohte der Nagellackentferner
pila za nohte die Nagelfeile
škarje za nohte die Nagelschere
utrjevalec za nohte der Nagelhärter, Nagelfestiger
kožica nad nohtom die Nagelhaut
medicina grizenje nohtov das Nägelkauen
medicina krhkost nohtov die Nagelbrüchigkeit
nega nohtov die Nagelpflege
sredstvo za nego nohtov das Nagelpflegemittel
figurativno iti za nohte komu (jemandem) an Kopf und Kragen gehen
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

pèsek (-ska) m dem. od pes (psiček) cagnolino:
iti za kom kakor pesek seguire, ubbidire qcn. docilmente

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)

sénca sombra f (tudi fig)

v senci a la sombra
biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
senco dajati sombrear
on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
živeti v senci (fig) vivir ignorado

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)