Franja

ati moški spol (-ja) der Vati

áti (petit) papa moški spol

áti (-ja) m hipok. paparino, babbino

áti -ja m tato, tata, tatica, babo

déficit deficit; deficiency; shortfall

déficit v davkih deficit in taxes
imeti 500 dolarjev déficita to be 500 dollars short
izkaz(ov)ati déficit to show a deficit
kriti déficit to meet a deficit, to make good a deficit
v blagajni je bilo 5.000 tolarjev déficita there was a shortage of 5,000 tolars in the till

dih brath; wind

do zadnjega svojega diha to one's last breath
s pridušenim dihom with bated breath
pridržujoč dih bredthless
zadrž(ev)ati dih to hold one's breath
dih jemajoč breathtaking

díh aliento m ; respiro m ; respiración f

do zadnjega diha hasta el último aliento
dih mu je zastal se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
pridrž(ev)ati dih contener la respiración

drevó arbre moški spol ; (plug) charrue ženski spol

splezati na drevo grimper sur un arbre
cepiti drevo greffer (enter) un arbre
obrez(ov)ati drevo émonder (élaguer, ébrancher, tailler) un arbre
posekati drevo abattre un arbre
tresti drevo secouer un arbre
gozdno drevo arbre forestier
lepotno, okrasno drevo arbre d'ornement (ali d'agrément)
sadno drevo arbre fruitier

dvign|iti (-em) dvig(ov)ati

1. kvišku, s tal: heben; s tal: aufheben, aufnehmen; v višino: hochheben, emporheben, iz česa: herausheben, stran od sebe: hinaufheben; večjo težo: hieven, hochhieven, wuchten, kot dvigalec uteži: hochstemmen, stemmen; (dvigniti in držati kvišku) hochhalten, emporhalten

2. denar s knjižice, računa: abheben, beheben

3. dohodke, plačila ipd.: aufbessern, erhöhen; cene: erhöhen

4. letalstvo kolesa: einziehen

5. na koze, podstavek: hochbocken, aufbocken; lopute ipd.: hochklappen; z dna vode pri potapljanju: ertauchen; prah: aufwirbeln, hochwirbeln
dvigniti pogled aufschauen, aufblicken (od von)
pomorstvo dvigniti sidro den Anker lichten, abankern

6. barvo, opleske, plasti: zum Abplatzen bringen

7. stavbe: aufstocken

8. lovstvo divjad: aufstören, aufjagen

9.
dvigniti vrednost česa (etwas) aufwerten
|
figurativno dvigniti dosti prahu viel Staub aufwirbeln/aufwerfen
dvigniti roke resignieren, den ganzen Kram hinwerfen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, aufgeben, es gut sein lassen

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

izpraš(ev)áti examinar; preguntar ; (pri zasliševanju) interrogar ; (iz radovednosti) sondear , fam tirar de la lengua

natančno izpraš(ev)ati examinar de cerca
biti izprašan (iz) examinarse (de)

iztisn|iti (-em) iztisk(ov)ati pressen aus X, X auspressen; herausdrucken, herauspressen (aus); (izriniti) ausschieben, vodo iz tal ipd.: hochpressen; (izmetavati) entleeren, ausstoßen; tubo: ausdrücken; figurativno herausschinden, vse moči: das letzte herausholen aus

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

naráva naturaleza f ; natura f ; (značaj) carácter m ; índole f ; natural m

po svoji naravi por su naturaleza
proti naravi contra la naturaleza
v prosti naravi en plena naturaleza, en el campo
človek narave hombre m de la naturaleza
ljubitelj narave amante m de la naturaleza
navada je druga narava la costumbre es otra (ali segunda) naturaleza
stvar je zelo resne narave el asunto es de índole muy grave
plač(ev)ati v naravi pagar en especie
pokazati svojo pravo naravo mostrar su verdadero carácter
slikati po naravi pintar del natural

ohladi|ti (-m) hladiti, ohlaj[ev]ati

1. abkühlen, kühlen

2. auskühlen lassen, kalt werden lassen, erkalten lassen

3. močno: auskühlen, pretirano: überkühlen

4. pijačo: kalt stellen; na hitro tehnika, kuharsko: (obliti z mrzlo vodo) abschrecken; vino v ledu: frappieren

5. figurativno vročo glavo: abkühlen; (pomiriti) čustva ipd.: zum Verebben bringen

ohladi|ti se² (-m se) hladiti se, ohlaj[ev]ati se

1. hrana: abkühlen, kalt werden, kälter werden; skozinskoz: auskühlen

2. vreme: kälter werden, kühl werden, frisch werden
ohladilo se je es ist kalt geworden

3. lava: erkalten

4. figurativno ljubezen, strast, navdušenje: erkalten; navdušenje, jeza ipd.: verebben, nachlassen

pománjš(ev)ati disminuir; reducir

pomanjš(ev)ati se disminuirse; decrecer

pripis(ov)áti

pripis(ov)ati komu kaj atribuir a alg a/c
to si mora sam sebi pripis(ov)ati es culpa suya; (v breme, nekaj slabega) imputar (ali achacar) a alg a/c
pripis(ov)ati čemu važnost dar (ali conceder ali atribuir) gran importancia a a/c
pripis(ov)ati krivdo komu achacar la culpa a alg

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

situácija situation; (položaj) position; (okolnosti) circumstances pl; state of affairs

biti kos, dorasel situáciji to be equal to the situation
rešiti situácijo to save the situation
situácija je videti brezupna things pl look desperate
biti v zelo nerodni situáciji to be caught (ali landed) in a very uncomfortable (ali awkward, embarrassing, sticky) situation
situácija se je poslabšala the situation has deteriorated
obvlad(ov)ati situácijo to be master of the situation
zadostiti zahtevam situácije to meet the demands of the situation