Franja

Zadetki iskanja

  • áspra ž (gr. aspros) aspra, sitan srebrni novac u Turskoj do 17. v.
  • debáta (-e) f dibattito, discussione:
    sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
    začeti debato aprire una discussione
    živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
    pren. biti izven debate essere fuori discussione
    tako bo in konec debate sarà così, punto e basta
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • pések (-ska)

    1. m sabbia, rena, arena:
    posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
    grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
    puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
    kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
    geogr. živi pesek sabbie mobili
    naplavinski pesek sabbie alluvionali
    imeti denarja kot peska avere soldi a palate
    pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
    pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
    pren. graditi (kaj)
    na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

    2. med.
    ledvični pesek sabbia renale

    3. metal.
    livarski pesek sabbia per formatura
    steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
    zlatonosni pesek sabbia aurifera
  • stopnjeváti (-újem)

    A) imperf.

    1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
    stopnjevati pritisk intensificare la pressione
    stopnjevati hitrost aumentare la velocità

    2. lingv. comparare:
    stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

    B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
    šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
    prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • vròč (vróča -e) adj.

    1. caldo, bollente:
    vroča juha brodo caldo
    vroč veter vento caldo

    2. accaldato, caldo, scottante:
    vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
    čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

    3. caldo, appassionato, sensuale:
    vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

    4. impetuoso, focoso, passionale:
    vroč temperament temperamento focoso

    5. entusiasta, accanito;
    vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

    6. aspro, duro, intransigente:
    vroča polemika aspra polemica

    7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
    vroča želja vivo desiderio
    vroča molitev fervida preghiera

    8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
    poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

    9. scottante, grave, urgente:
    vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
    izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

    10. metal. a caldo:
    vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi vroče hlačke portare i hot pants
    pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
    konj vroče krvi un cavallo focoso
    še vroča novica recentissima, l'ultima
    pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
    žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
    šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
    vroče barve colori vivaci, caldi
    metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
    vroči laki vernici calde
    vroči telefon linea calda
    vroči žig timbro a caldo
    pren. vroča glava testa calda
    gastr. vroča hrenovka hot dog
    PREGOVORI:
    kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
  • zasékati (-am) | zasekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare; intaccare

    2. piantare, ficcare:
    zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

    3. tagliare, scavare:
    zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

    4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
    zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

    5. addentare, affondare i denti (in):
    zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

    6. pren. ribattere (bruscamente):
    ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

    7. pren. rompere, squarciare:
    v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

    B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. squarciare, rompere:
    govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

    2. (udariti, udarjati) abbattersi:
    bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi
Število zadetkov: 9