Franja

zlitina samostalnik
1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözet
2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye.

zlò mal moški spol

potrebno zlo mal nécessaire
glavno zlo la source de tous les maux
izkoreniniti zlo couper le mal à sa racine
iti po zlu échouer, avorter, périr
izmed dveh izbrati manjše zlo de deux maux choisir le moindre, choisir le moindre mal
za zlo vzeti prendre en mal (ali en mauvaise part) quelque chose, se formaliser de quelque chose
vračati zlo z zlim rendre le mal pour le mal (ali œil pour œil, dent pour dent)
povrniti dobro za zlo rendre le bien pour le mal
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega à quelque chose malheur est bon

zlò mal m

glavno zlo fuente f de todos los males
potrebno zlo mal m necesario
iti po zlu salir mal
izmed dveh izberi manjše zlo! del mal, el menos
korenine zla las raíces del mal
izkoreniniti zlo cortar de raíz el mal
vračati zlo z zlim volver mal por mal
povrniti dobro za zlo devolver bien por mal
ne jemljite tega za zlo! ¡no lo tome (usted) a mal!
vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega no hay mal que por bien no venga

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

zlorab|a ženski spol (-e …) der [Mißbrauch] Missbrauch (tudi pravo)
spolna zloraba die Unzucht
zloraba drog [Drogenmißbrauch] Drogenmissbrauch
zloraba oblasti [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch
zloraba prava [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch, die Rechtsbeugung
zloraba pravice [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch
zloraba pravice prostega preudarka [Ermessensmißbrauch] Ermessensmissbrauch
zloraba službenega položaja [Amtsmißbrauch] Amtsmissbrauch, [Mißbrauch] Missbrauch der Amtsgewalt
zloraba zaupanja Vertrauensbruch
zloraba zdravil [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch

zmag|a ženski spol (-e …)

1. vojska der Sieg (tudi figurativno); -sieg (bliskovita Blitzsieg, končna Endsieg, Pirova Pyrrhussieg, volilna Wahlsieg)
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung (des), figurativno die Bezwingung (des)
boginja zmage die Siegesgöttin
slavolok zmage der Siegesbogen, Triumphbogen

2. šport der Sieg, der Gewinn
zmaga nad der Sieg über, die Besiegung, der Triumph über
dvojna zmaga Doppelsieg
zmaga na domačem igrišču Heimsieg
zmaga na gostovanju Auswärtssieg
zmaga po točkah der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
zmaga v eni disciplini Einzelsieg
zmaga v etapi Etappensieg
zmaga v skupni uvrstitvi Gesamtsieg
navajen zmag sieggewohnt
brez zmage sieglos
možnost zmage die Gewinnchance
nagrada ob zmagi das Sieggeld
|
gotov zmage siegessicher, [siegesgewiß] siegesgewiss
izbojevati/slaviti zmago siegen, šport einen Sieg landen, triumphieren

zmagoslavj|e srednji spol (-a …) der Triumph (tudi figurativno), der Siegerstolz
pijan od zmagoslavja siegestrunken

zmagoval|ec moški spol (-ca …) der Sieger (tudi vojska, šport), nad: der Bezwinger (des), der Besieger (des); nad goro: der Ersteiger; šport -sieger (pokalni Pokalsieger, turnirja Turniersieger, olimpijski Olympiasieger, v eni disciplini Einzelsieger, dvojni Doppelsieger, etape Etappensieger, v skupni uvrstitvi Gesamtsieger)
čas zmagovalca die Siegerzeit
pokal zmagovalca der Siegerpokal
premija za zmagovalca die Siegesprämie

zmagovalk|a ženski spol (-e …) die Siegerin (tudi šport); die Gewinnerin
država zmagovalka die Siegermacht
| ➞ → zmagovalec

zmes [é] ženski spol (-i …) das Gemisch (tudi kemija, fizika) (reakcijska Reaktionsgemisch, plinov Gasgemisch, tonov Tongemisch, zvokov Klanggemisch); das Gemenge (tudi kemija); (mešanica) die Mischung
sestavina zmesi der Mischungsbestandteil
sestavine za zmeso das Mischgut

zmotljiv pridevnik
(ki se lahko zmoti) približek prevedka ▸ olyan ember aki tévedhet, esendő
Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv. ▸ kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje. ▸ kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.

znák signo m ; distintivo m ; marca f ; señal f

Morsovi znaki signos m pl Morse; (simbol) símbolo m; (migljaj) seña f
prometni znak señal f de tráfico; (emblem) emblema m, insignia f; (bralni) señal f; (knjižni) signatura f
tovarniški znak marca registrada (ali de fábrica)
vodni znak marca de agua, filigrana f
bolezenski znak (simptom) síntoma m (tudi fig); (žig) sello m
razpoznavni znak marca distintiva
čudežni znak (rel) milagro m, prodigio m
na znak (od) a una señal (de)
dati znak hacer una señal (za de)
to je dober (slab) znak es una buena (mala) señal
to je znak časa es un signo de los tiempos
sporazume(va)ti se z znaki entenderse por señas

znamk|a¹ ženski spol (-e …) die Marke (tudi avtomobila, cigaret ipd.)
blagovna/poslovna znamka das Warenzeichen, Markenzeichen, der Markenname, die Schutzmarke
tovarniška znamka Fabrikmarke
trgovinska/blagovna znamka Handelsmarke
znamka za kakovost die Güteklasse, das Gütezeichen
svetovna znamka die Weltmarke
znamka porcelana Porzellanmarke
varstvo blagovnih znamk der Zeichenschutz
zaščita blagovnih znamk pravo der Markenschutz
blago brez znamke weiße Ware
imetnik blagovne znamke der Markeninhaber
blago z znamko das Markenerzeugnis, der Markenartikel
naprava z blagovno znamko das Markengerät

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold

zófa sofa

zófa, ki rabi tudi za posteljo sofa bed

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

zoprnež samostalnik
(nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra.

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

zráven

A) adv.

1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

B) zráven prep. (z rodilnikom)

1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro

2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti

zredči|ti [é] (-m) redčiti verdünnen (tudi agronomija in vrtnarstvo)