prêsti (prêdem)
A) imperf.
1. tekst. filare:
presti svilo, volno filare la seta, la lana
2. tessere la ragnatela
3. pren. fare le fusa (gatto)
4. pren.
presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani
5. pren. macchinare, ordire, tramare
6. pren. raccontare:
presti pogovore conversare
7. pren.
huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
zool. presti kokon imbozzolare
presti čas starsene con le mani in mano
presti dolgčas annoiarsi
presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi
B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
Zadetki iskanja
- presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se
presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
es de presumir que verjetno je, da ...
no presumas tanto ne bodi tako domišljav
presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči - prêté, e [prɛte] adjectif posojen
masculin: prêté rendu pravična kazen
c'est un prêté pour un rendu kakor ti meni, tako jaz tebi - pretender zahtevati, potegovati se (za); skušati; snubiti; trditi
pretender gustar skušati ugajati
pretender un empleo potegovati se za službo
pretender poco staviti skromne zahteve
lo pretendo zahtevam (lastim si) to
no lo pretender to ni moj namen, tega ne nameravam
pretende su mano prosi jo za roko
pretendido domneven, tako imenovan - pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)
1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.
2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun. - pretrésti ➞ pretresati; (ganiti) to shock, to affect (ali to move) deeply; to stir; to thrill
prizor, ki bi te pretresel a sight that would shock you
bila je pretresena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega she was socked to see him so pale and thin
pretrésti vprašanje to discuss (ali to debate, to examine) a question - pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rompere, spezzare in due
2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
anat. pretrgati himen lacerare l'imene
3. rompere (abs.):
z njo sem pretrgal con lei ho rotto
B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo - Preuße, der, (-n, -n) Prus; figurativ so schnell schießen die Preußen nicht figurativ ne s tako naglico
- prevajati glagol
1. (o jezikih) ▸ fordít, tolmácsolprevajati besedilo ▸ szöveget fordítprevajati knjigo ▸ könyvet fordítprevajati pesem ▸ verset fordítprevajalec prevaja ▸ a fordító fordítprevajalka prevaja ▸ a fordító fordíttolmač prevaja ▸ a tolmács tolmácsolprevajati iz nemščine ▸ németből fordítprevajati v slovenščino ▸ szlovénra fordítsimultano prevajati ▸ szinkrontolmácsoldobesedno prevajati ▸ szó szerint fordítprevajati iz angleščine ▸ angolról fordít, angolból fordítPrvi poskusi, da bi jezike prevajali stroji, so naleteli na posmeh. ▸ Az első kísérleteket arra, hogy gépek fordítsanak nyelveket, gúny övezte.
2. (prenašati energijo) ▸ vezetprevajati toploto ▸ vezeti a melegetprevajati energijo ▸ vezeti az energiátVoda prevaja toploto tridesetkrat hitreje kot zrak. ▸ A víz tízszer jobban vezeti a hőt, mint a levegő.
3. (prenašati dražljaje) ▸ közvetít, továbbítprevajati dražljaj ▸ ingert közvetítprevajati signal ▸ jelet közvetítŽivci iz notranjega ušesa prevajajo podatke o frekvenci in glasnosti zvokov v možgane. ▸ A belsőfül idegei továbbítják az adatokat az agyba a hangfrekvenciáról és a hangerőről.
4. računalništvo (o kodi) ▸ fordítprevajati kodo ▸ kódot fordítprevajati v kodo ▸ kódra fordítKo datoteke izvažate, njihovo vsebino prevajate v obliko, ki jo lahko ciljni program odpre in uporabi. ▸ Amikor exportálja a fájlokat, a tartalmukat olyan alakra fordítja, amelyet a célprogram megnyithat és felhasználhat.
5. (pretvoriti v drugačno obliko) ▸ értelmez, formál
Občutke prevajajte v besede, saj le tako lahko drugemu sporočite, kaj čutite. ▸ Az érzéseit szavakkal formálja meg, mivel csak így tudja másoknak megüzenni, hogy mit érez.
Kako se bodo nova pravila prevajala v prakso, trenutno še nikomur ni jasno. ▸ Jelenleg senkinek sem világos, hogyan fogják az új szabályokat a gyakorlatban értelmezni. - pričákati (-am) perf.
1. riuscire ad avere, ottenere, conseguire:
končno smo pričakali prevod pesnitve abbiamo finalmente la traduzione del poema
2. accogliere, far accoglienza, attendere:
pričakati gosta pred hišo accogliere l'ospite sulla soglia della casa
3. attendere (con impazienza), non vedere l'ora (che):
tako se je veselil izleta, da kar ni mogel pričakati jutra era così contento di andare in gita da non vedere l'ora che sorgesse l'alba - prídigati to preach; to preach (ali to deliver) a sermon; slabšalno to sermonize; (vsiljivo dajati nauke) to lecture someone, to sermonize, to moralize
dobro prídigati to be a good preacher
prídigati gluhim ušesom to talk to deaf ears
delaj še sam takó, kot pridigaš drugim! practise what you preach! - pridobíti (si) adquirir , (z nakupom tudi) comprar ; (z delom) ganar ; (naklonjenost) ganar
pridobiti si zasluge za merecer bien de
pridobiti si pravico adquirir un derecho
kakor pridobljeno, tako izgubljeno los dineros del sacristán, cantando se vienen y cantando se van - pridobljèn acquired; won (over)
nepošteno pridobljèn illgotten
kakor pridobljèno, tako izgubljeno arhaično ill-gotten, ill-spent; easy come, easy go - prijaz|en (-na, -no) freundlich; šef, višji: leutselig; v prošnjah, nagovorih: nett, gut, liebenswürdig; koži, okolju ipd.: -schonend, -freundlich ( hautschonend, hautfreundlich, umweltfreundlich)
sumljivo prijazen scheißfreundlich
biti prijazen freundlich sein
biti tako prijazen, da … so freundlich/lieb/gut sein, [daß] dass …
delati se prijaznega freundlich tun
bodite tako prijazni, da … Haben Sie die Güte/Freundlichkeit … - prijázen kind, amiable, friendly, affable, pleasant; gracious; (ustrežljiv) obliging, complaisant; (vljuden) courteous
bodite tako prijázni in podajte mi... be so kind as to pass me...
bodi tako prijázen in naredi to! be kind enough to do this!
bodite tako prijázni in zglasite se zopet v petek! be so kind as to call again on Friday next
prijázno mestece a nice little town
prijázna soba a cheerful room
prijázno prislov kindly, in a friendly manner, amiably, affably
bili smo zelo prijázno sprejeti we were given a hearty welcome - prijázen aimable, affable, amical, bienveillant, obligeant, complaisant , (soba) gai , (pokrajina) riant, agréable
ali bi bili tako prijazni …? auriez-vous l'amabilité (ali l'obligeance) de …?
to je zelo prijazno od Vas c'est très aimable à vous - prijázen amable; afable, benévolo, complaciente ; (ustrežljiv) servicial
bodite tako prijazni (in podajte mi sol) hágame el favor (ali tenga la amabilidad ali tenga la bondad) (de la sal); (... in podajte mi knjigo páseme el libro, haga el favor)
to je zelo prijazno od Vas (es usted) muy amable - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - prikrojeváti (-újem) | prikrojíti (-ím) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare:
prikrojiti podatke tako, da so uporabni adattare i dati in modo da renderli utilizzabili
prikrojiti obleko adattare un vestito - primanjkováti (-újem) imperf. mancare, scarseggiare, difettare:
impers. primanjkuje hrane scarseggiano i viveri
za tako trditev primanjkuje dokazov una affermazione che difetta di (valide) prove