Franja

ἀνα-λογίζομαι d. m. vnovič preudarjam, premišljujem (pri sebi), presojam, primerjam; τὰ δεινά opazim nevarnost.

ἀνά-παιστος, ὁ (ἀνα-παίω) anapest (∪∪–): ἀνάπαιστα, τά zabavljice v anapestih.

Ἄναυα, τά mesto v Frigiji.

ἀνδράγρια, τά (ἀνήρ, ἀγρέω) ep. (ubitemu sovražniku) uplenjeno orožje (spolia).

ἀν-εῖπον [aor. k ἀν-αγορεύω, pt. aor. pass. ἀναρρηθείς] javno proglasim, objavim, πάντα τὰ χαλεπά zapretim najstrožje kazni.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seq^wnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.

ἀνῑάω (ἀνία) [fut. ἀνιᾱ́σω, ion. ἀνιήσω, aor. pass. ἠνιᾱ́θην, ion. pt. ἀνιηθείς, pf. ἠνίᾱμαι, 3. pl. opt. pr. ep. ἀνιῴατο] 1. act. mučim, nadlegujem, žalim, žalostim τινὰ εἰς τὰ ἔσχατα; z dvojnim. acc. τί ταῦτ' ἀνιᾷς με čemu me s tem žališ. 2. pass. sem užaljen, nejevoljen, zlovoljen, žalostim se, naveličam se ἐπί τινι, τινί, διά τινα; σοὶ παρεόντι (nadležna je) mrzi mi tvoja navzočnost; τοῦτ' ἀνιῶμαι πάλαι to (ta misel) me že zdavnaj muči; ἀνιηθείς utrujen, naveličan, ἀνιώμενος nejevoljen, zlovoljen.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀν-ομολογέω in med. 1. dogovorim se, zedinim se, πρός τινα περί τινος s kom o čem. 2. iznova se dogovorim o čem τί, ob kratkem ponovim, še enkrat povzamem τὰ εἰρημένα; z inf. soglašam s kom, soglasno izjavljam, da.

ἀντ-ακούω tudi jaz slišim, slišim v (kot) odgovor, τοῦτον ὡς τεθάψεται da bo dobil ta svoj grob.

ἀντ-αναπληρόω tudi jaz dopolnim, dodam; τὰ ὑστερήματα to, kar je premalo.

ἀντι-πέραια, τά (πέρας) ep. nasproti ležeča obala.

ἀντί-ποινα, τά povračilo, osveta, kazen; ἀ. λαμβάνω maščujem se za koga τινός.

ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.

ἀντι-φιλοτιμέομαι d. p. tekmujem s kom v slavohlepnosti, πρὸς τὴν δόξαν τῶν ἔργων za slavo, da so postavili ta poslopja.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἀνωτερικός 3 više ležeč; τὰ ἀνωτερικὰ μέρη gorenji deli Male Azije NT.

ἀπ-αγγέλλω [impf. iterat. ep. ἀπαγγέλλεσκον, fut. ion. ἀπαγγελέω, aor. ion. ἀπήγγελον] 1. javljam, poročam, prinašam vest, pripovedujem τινί τι, τὶ πρός τινα, εἰς τὴν Ἑλλάδα, ἐπὶ τὰ κοινά državnim oblastim. 2. NT slavim, hvalim.

ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.