Franja

rejoindre* [rəžwɛ̃drə] verbe transitif (znova) spojiti, združiti; dohiteti, doiti, pridružiti se (quelqu'un komu); militaire vrniti se (son régiment k svojemu polku, v svoj polk)

se rejoindre zopet se združiti, priti skupaj, sniti se
ce chemin rejoint la route nationale ta pot se pridruži, vodi na glavno cesto
j'ai fait une chute et n'ai pas pu rejoindre mes amis padel sem in nisem mogel dohiteti svojih prijateljev
l'art de Rodin rejoint Michel-Ange Rodinova umetnost ima mnogo podobnosti z Michelangelovo

relative¹ [rélətiv] samostalnik
sorodnik, -ica
slovnica oziralni zaimek

a poor relative reven sorodnik
he is a relative of mine on je (neki) moj sorodnik, v sorodstvu sem z njim

relative² [rélətiv]

1. pridevnik
nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
slovnica oziralen, relativen
religija indirekten

relative to gledé na
relative clause oziralni stavek
relative pronoun oziralni zaimek
relative humidity relativna vlaga
relative worship religija češčenje slik
relative value relativna vrednost
the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
to live in relative ease živeti v relativnem udobju

2. prislov
pogovorno gledé, o, v zvezi z

I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi

re-legō² -ere -lēgī -lēctum (re in legere) zopet (znova, ponovno) skupaj vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno) povze(ma)ti, nazaj (z)motati, zmotati (zmotavati), nazaj zvi(ja)ti, nazaj vleči, nazaj potegniti (potegovati, (po)vleči): ianua filo (sc. Ariadnes) relecto inventa est O., abies docilis relegi Val. Fl.; pren.: quae dederam supra Pers. vzeti nazaj (preklicati), kar sem bil zgoraj priznal.

2. zopet (znova, ponovno) prepotovati, zopet (znova, ponovno) preteči, zopet (znova, ponovno) preiti, zopet (znova, ponovno) odriniti, zopet (znova, ponovno) prepluti: vias Val. Fl., aquas Hellespontiacas O., litora V. nazaj jadrati, relegit Asiam adpellitque Colophona T.; metaf. beroč, govoreč, v mislih preiti (prehajati), pregledati (pregledovati), premisliti (premišljevati): sermone labores O., quae ad cultum deorum pertinent Ci., omnia diligenter retractare et tamquam relegere Ci.

3. zopet (znova, ponovno) (pre)brati: scripta O., Troiani belli scriptorem H.

4. (pre)brati, (pre)čitati komu kaj: alicui librum Col.

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

remembrance [rimémbrəns] samostalnik
spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
spominek

remembrances množina (naročeni) pozdravi
in remembrance of v (za) spomin na
within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
I put him in remembrance of spomnil sem ga na

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

repass [ri:pá:s] neprehodni glagol & prehodni glagol
zopet iti čez (mimo, skozi); zopet priti, vrniti se; zopet prekoračiti; znova izglasovati (zakon)

to pass and repass hoditi, tekati sem in tja

repensar [-ie-] še enkrat premisliti

pensar y repensar sem in tja tuhtati
repensarse premisliti si

repent [ripént] prehodni glagol & neprehodni glagol
obžalovati, kesati se (of česa)

I have nothing to repent ničesar nimam obžalovati
I repent me of all I did vsega se kesam, kar sem naredil
he repented of his ingratitude obžaloval je svojo nehvaležnost
you shall repent it! obžaloval boš (žal ti bo za) to!
to repent one's words obžalovati svoje besede
arhaično it repents me that I did it kesam se, žal mi je, da sem to storil

repeser [rəpəze] verbe transitif zopet (s)tehtati; figuré pretehtati, dobro premisliti

peser et repeser tuhtati sem in tja; tehtati in spet tehtati

re-pleō -ēre -ēvī -ētum (re in plēre)

1. zopet (znova, ponovno, spet) (na)polniti (napolnjevati): V., Pr., domus exhaustas replere Ci.; med.: haustum cratera repleri vident O. da se zopet polni; occ.
a) dopolniti (dopolnjevati), popolniti (popolnjevati), izpolniti (izpolnjevati): sumpta Ci., exercitum L., quod voci deerat, plangore replebam O. sem nadomeščal.
b) (na)polniti (napolnjevati) = (o)krepčati (okrepčevati), (raz)vedriti, razveseliti (razveseljevati): vires Stat., animos oculosque alicuius Vell., patriam laetitia Vell. navda(ja)ti z veseljem.

2. polniti, napolniti (napolnjevati): corpora carne O. nasititi, exercitum frumento C. obilno oskrbeti, litora voce O., gemunt repleti (z mrtvimi trupli) amnes V., replere sinum floribus O., tectum gemitu V., fama domos et moenia replet V. se širi po … ; pren.: repleri scientiā iuris Ci.; od tod adj. pt. pf. replētus 3 poln, napolnjen: templa Ci., eruditione Suet., vitā Lucan. sit (zasičen) življenja; z gen.: repletae semitae puerorum et mulierum L.; occ.
a) napolniti = narediti žensko nosečo (nosno, bremenato), narediti ženski otroka: Pall., virginem a deo repletam Iust.
b) okužiti: eādem vi morbi repletos secum trahere L.

Opomba: Sinkop. obl. pf.: replesti Stat., replestis L., replerat Lucr., replerant Stat., replesset Cu., Aur., replessent L.

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

report² [ripɔ́:t] prehodni glagol
poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
neprehodni glagol
napraviti, predložili poročilo (on o)
reportažo; reportirati (on, upon o)
prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

to report oneself javiti se, predstaviti se
I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
he is well reported of on uživa dober sloves
it is reported that... govori se, da...
all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
to report for duty javiti se na dolžnost
to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari

re-prehendō -ēre -prehendī -prehēnsum, skrč. re-prendō -ēre -prēndī -prēnsum (re in prehendere)

1. prijeti in zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), trdno prije(ma)ti, trdno prijeti (držati), popasti (popadati), (z)grabiti: Suet. idr., reprehensi ex fugā Persae Cu., duas naves reprehensas excipiunt C., membra reprensa O., reprehendere hunc pallio Pl., quosdam consul manu reprehendit L.; prim. (pren.): revocat virtus vel potius reprehendit manu Ci.; pren.: euntes ab exitio reprehendere Lucr., cursus vestros Pr., genus pecuniae Ci., me reprehendi Ter. zadržal (vzdržal) sem se = previdno sem molčal, vitae vinculum reprehendere Lucr., elapsum semel non ipse possit Iuppiter reprehendere Ph., pernoscite, furtumne factum existimetis an locum reprehensum (potem razpravljan, pozneje obravnavan), qui praeteritus neglegentiā est Ter.

2. metaf. prijeti, zgrabiti koga = napasti (napadati), lotiti (lotevati) se koga, česa, (po)svariti, zavrniti (zavračati), (po)kazati, (po)grajati (naspr. probare, laudare): Ter., Plin., Col., Suet. idr., reprehendere aliquem in eo, quod … Ci., N., consilium C., nihil in Homero H., se ipse reprehendit N., reprehendere et accusare populi temeritatem Ci.

3. kot ret. t.t. ovreči (ometati), izpodbi(ja)ti, spodbi(ja)ti: Ci.

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

repu, e [rəpü] adjectif, figuré presit, prenasičen, nabasan; figuré naveličan (de quelque chose česa)

je suis repu sit sem
(figuré) je suis repu de théâtre sit, naveličan sem gledališča