Franja

mnóg (-a -o)

A) adj. (izraža veliko število stvari od kake celote, oziroma oseb in stvari nasploh) molto, tanto, numeroso:
novico so prenesli mnogi časopisi la notizia è stata riportata da molti giornali
to se je zgodilo pred mnogimi leti è successo molti anni fa
še na mnoga leta! tanti auguri! auguri di lunga vita!

B) m, f molti (-e):
mnogi mislijo drugače molti la pensano diversamente

mnog|i [ó] množina (-e, -a) viele; etliche
na željo mnogih auf vielseitigen Wunsch, auf vielfachen Wunsch
pred mnogimi leti vor langen Jahren
na mnoga leta! auf [Ihr] ihr Wohl!

móda fashion; vogue; mode; style

iz móde out of fashion; outmoded
v módi in fashion, in vogue, fashionable
po módi fashionably
po najnovejši módi up-to date in style, in the latest fashion
najnovejša móda the latest fashion, new look
po stari módi (staromoden) old-fashioned
narejen po zadnji módi made in the latest style
zadnji krik móde (ZDA pogovorno) the last word (ali the latest thing) in fashion
to ni več v módi that is no longer the fashion, that has gone out of fashion
to je bila móda pred 30 leti that was in fashion thirty years ago
to je v módi letos it is the fashion this year
v módi so kratka krila short skirts are in (ali are all the rage)
biti v módi to be in fashion, to be in great demand
priti v módo to come into fashion
priti zopet v módo to come back into fashion
priti iz móde to go out of fashion
prinesti v módo to bring into fashion, to launch a fashion
to pri nas ni v módi that is not the fashion here
ona se oblači po zadnji módi she dresses in the latest fashion
slediti módi, spremljati módo, ravnati se po módi to follow the fashion
voditi v módi to set the fashion
vpeljati novo módo to set a new fashion
kupila si bo klobuk po módi she will buy a smart (ali stylish, modish) hat

mokróst mokrôta wetness; moisture

čuvati pred mokroto (na suhem)! (napis na zabojih) to be kept dry!

mokrôta humidité ženski spol

zavarovati pred mokroto! à protéger de l'humidité!
mokrota škoduje! craint l'humidité!

molítev prayer

molítev pred jedjo in po jedi grace
sestanek vernikov k molítvi prayer meeting
opravljati molítev to say one's prayers, (pred jedjo in po jedi) to say grace (before meals, after meals)
uslišati molítev to answer a prayer

molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
krznarski molj Pelzmotte
molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
molj jukar Yuccamotte
voščeni molj Wachsmotte
breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
bakreni moknati molj Dörrobstmotte
žitni molj Getreidemotte
figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
varno pred molji mottensicher
zaščita pred molji der Mottenschutz
odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
prašek proti moljem das Mottenpulver
sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
zavarovati pred molji (etwas) einmotten
luknje od moljev der Mottenfraß
razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet

môlj zoologija moth; clothes moth

knjižni môlj (figurativno, oseba), bookworm
razjeden od môljev moth-eaten
kroglica natfalina zoper môlje mothball
varen, zaščiten pred môlji mothproof, mothproofed

molto

A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne

B) agg.

1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

3. preveč

4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim

monarchie [-ši] féminin monarhija

monarchie absolue, héréditaire absolutna, dedna monarhija
monarchie parlementaire, constitutionnelle parlamentarna, ustavna monarhija
l'ancienne, la vieille monarchie monarhija pred francosko revolucijo (1789)
Monarchie de Juillet vlada Louis-Philippea (1830-1848)

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati

se montrer pokazati se; izkazati se
montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
montrer la corde biti oguljen
montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
se montrer au public stopiti pred občinstvo
montrer les talons pokazati peté, zbežati
montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo

morātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. morārī)

1. obotavljivec, omahovalec (oseba), poseb. zaostajalec, zapoznelec, zamudnik, mudljivec, upehanec: Persarum moratores Cu., L. idr.

2. zavlačevalec, odlašalec, mudilec, zadrževalec: publici commodi L.; occ. zavlačevalec = zasilna zamenjava, zakoten odvetnik, ki nastopa pred sodiščem le, da z raznovrstnimi zvijačami pridobi glavnemu tožniku čas za oddih in zbiranje misli: ille grex moratorum Ci.

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

most² [moust] prislov
najbolj; naj- (za tvorbo superlativa: the most interesting)
izredno (pred pridevniki: a most indecent story)

most of all posebno, zlasti
ekonomija, politika most-favo(u)red-nation clause klavzula največjih ugodnosti

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

se moucher usekniti se
moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!

mračíti (-ím)

A) imperf.

1. incupire, rabbuiare

2. ottenebrare, offuscare, annebbiare

B) mračíti se (-ím se) imperf. refl.

1. impers. imbrunire, annottare:
mrači se annotta

2. offuscarsi, ottenebrarsi, annebbiarsi;
mrači se mu pred očmi gli si annebbia la vista (per malore e sim.)

mrák (-a) m

1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata

mrȅžiti -īm (ijek., ek.)
I. mrežiti, zastirati, prekrivati z mrežo: kiša je još uvijek mrežila vidike
II. mrežiti se
1. mrežiti se: srednjovjekovne šikanacije mrežile su se nad utamničenom Bosnom Bosna je vzdihovala v ječi srednjeveških šikanacij
2. njemu se mreži pred očima, ispred očiju tema se mu dela pred očmi