Franja

Zadetki iskanja

  • vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

    vuelta del año letni obrat, novo leto
    vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
    vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
    vuelta al mundo potovanje okoli sveta
    vuelta al trabajo obnovitev dela
    vuelta del trabajo vrnitev z dela
    gastos de vuelta povratni stroški
    otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
    ¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
    a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
    a vuelta de Navidad okrog božiča
    a vuelta de correo z obratno pošto
    a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
    a vuelta de ojo kot bi trenil
    a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
    suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
    a la vuelta de na poti v
    a la vuelta de pocos años čez nekaj let
    a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
    a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
    ¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
    a mi vuelta ob moji vrnitvi
    de la vuelta (trg, Am) prenos
    ¡hasta la vuelta! do svidenja!
    ¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
    ¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
    ¡vuelta! (voj) na levo krog!
    dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
    dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
    dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
    dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
    dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
    dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
    dar media vuelta obrniti se
    dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
    estar de vuelta vrniti se, vračati se
    ya estoy de vuelta sem že nazaj
    no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
    a vueltas tu pa tam, včasih
    a vueltas de razen; okrog
    a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
    andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
    andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
    andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
    andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
    buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
    coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
    dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
    dar vueltas a la manivela vrteti ročico
    dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
    dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
    la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
    guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
    tener vueltas muhast biti
  • vueltecita ženski spol

    dar una vueltecita napraviti lep sprehod
  • vzétek (pri kartanju) baza f

    dobiti vse vzetke dar capote, hacer todas las bazas
    nobenega zadetka ne dobiti (napraviti) no hacer baza
  • wait1 [wéit] samostalnik
    čakanje, čas čakanja; zavlačevanje, odlašanje; postanek
    gledališče odmor, pavza; zaseda
    množina, glasba pevci božičnih pesmi; božično petje
    zastarelo čuvaj, stražnik

    to lay wait for napraviti zasedo za
    to lie in wait for biti v zasedi, na preži za (kom)
  • wake(*)2 [wéik]

    1. neprehodni glagol (tudi wake up)
    prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
    figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
    zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

    I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
    nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
    in my waking hours kadar sem buden
    all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

    2. prehodni glagol (tudi wake up)
    zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
    bedeti pri (a corps mrliču)
    poetično motiti, kaliti (mir itd.)

    waking dream sanjarjenje
    to wake ambition spodbosti častilakomnost
    the noise woke me up hrup me je prebudil
    she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
    to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
    the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
    to wake up with a start planiti iz spanja
  • wall1 [wɔ:l]

    1. samostalnik
    stena, zid (tudi figurativno)
    (trdnjavsko) obzidje
    množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

    within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
    within four walls figurativno strogo zaupno
    with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
    walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
    to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
    to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
    to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
    to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
    to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
    to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
    to see through brick wall figurativno biti zelo bister
    to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
    to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

    2. pridevnik
    stenski; zidni

    wall clock stenska ura
    wall crane tehnično konzolno dvigalo
    wall creeper skalni plezavček (ptič)
    wall fruit agronomija špalirsko sadje
    wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
    wall knot vozel na koncu vrvi
    wall lizard zoologija sivi kuščar
    wall map stenski zemljevid
    wall newspaper stenski časopis, stenčas
    wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
    Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
    wall tower stolp v obzidju
    wall tree agronomija špalirno drevo
    wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo
  • warm1 [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
    topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
    figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
    pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
    lov svež (scent sled)
    blizek (cilju pri lovu)

    warm with wine razgret od vina
    a warm existence zagotovljena eksistenca
    warm friends intimni prijatelji
    warm thanks topla, prisrčna zahvala
    a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
    warm work težko delo
    I am warm toplo (vroče) mi je
    to get, (to grow) warm ogreti se
    to make warm ogreti, segreti
    to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
    this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami
  • water2 [wɔ́:tə] prehodni glagol
    (po)škropiti (streets ceste)
    zalivati (plants rastline)
    namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
    napojiti, napajati (animals živali)
    oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
    ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

    to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
    to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
    he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
    neprehodni glagol
    puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
    lov iti v vodo (pes)

    it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
    to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
    my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
    to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
  • wedge1 [wedž] samostalnik
    klin, predmet v obliki klina; klinasta podloga, zagozda
    vojska klinasta formacija, klin; klinasta pismenka (klinopisa)

    wedge writing klinopis
    wedge character, inscription klinopisni znak, napis
    the thin (ali small) end of the wedge figurativno slab začetek, prvi korak
    to drive a wedge zabiti klin
    to get in the thin end of the wedge figurativno začeti, napraviti prvi korak
  • Weg, der, (-/e/s, -e) pot; kleiner: potka; letzter Weg zadnja pot; der einzig gangbare Weg figurativ edina možna pot; Weg allen/alles Fleisches pot vsega živega; ein gutes Stück Weg lep kos poti; den Weg ebnen figurativ utirati pot; den Weg verbauen zapreti pot (sich si) ; seines Weges gehen iti svojo pot; seinen Weg finden utreti si pot; Wege, pl , figurativ pota; krumme Wege kriva pota; eigene Wege gehen hoditi lastna pota; viele Wege führen nach Rom vsaka stezica popelje te v Rim; wo ein Wille ist, ist auch ein Weg če se hoče, se more;
    auf: auf halbem Wege na pol poti; auf schnellstem Wege kar najhitreje; auf dem besten Wege sein biti na najboljši poti; auf dem Wege der Besserung sein izboljševati se; auf den Weg bringen spraviti na pot; auf den Weg geben dati na pot, dati za popotnico;
    aus: aus dem Weg räumen odstranjevati (s poti); aus dem Weg gehen jemandem ogibati se, komu, iti (komu) s poti;
    in: im Wege v napoto; im Wege stehen/sein biti napoti; in den Weg laufen prečkati pot; sich jemandem in den Weg stellen zapreti komu pot; in den Weg legen Steine: metati polena pod noge; in den Weg treten zapreti pot; in die Wege leiten dati pobudo za, začeti (kaj), sprožiti (kaj);
    über: über den Weg laufen prečkati pot; nicht über den Weg trauen ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega; zu Wege bringen uspeti napraviti, zmoči
  • welcome1 [wélkəm]

    1. samostalnik
    dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

    to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
    to find a ready welcome biti prijazno sprejet
    to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
    to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje

    2. pridevnik
    dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

    a welcome guest dobrodošel gost
    to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
    welcome as snow in harvest zelo nezaželen
    you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
    to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
    you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
    Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
    and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
    May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!

    3. medmet
    dobrodošel!
    pogovorno rad!, z veseljem!

    welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu!
  • will2 [wil] samostalnik
    volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
    (= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

    at will po volji
    of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
    with a will rad, vneto
    against one's own will proti lastni volji
    free will svobodna volja
    an iron will železna volja
    good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
    will to peace stremljenje po miru
    tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
    ill will mržnja, sovraštvo
    wicked will zloba
    to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
    to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
    to make one's will napraviti (svojo) oporoko
    to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
    this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • win*2 [win] prehodni glagol
    dobiti (from od)
    pridobiti, doseči; zaslužiti, dobiti pri kartanju, v igri
    vojska osvojiti, priti (do cilja); pregovoriti, premamiti
    neprehodni glagol
    zmagati, biti zmagovalec, imeti uspeh, priti do cilja

    to win one's blue dobiti pravico za nošenje modre oznake (Oxfordske ali Cambridgeske univerze) po nastopih na dirkah, tekmah
    to win s.o. to consent pregovoriti koga k privolitvi
    to win one's bread služiti si (svoj) kruh
    to win fame (fortune, a victory) doseči slavo (bogastvo, zmago)
    to win hands down z lahkoto (igraje) zmagati
    to win home priti, dospeti domov
    to win loose (ali free; ali clear) otresti se, osvoboditi se
    to win a livelihood preživljati se
    to win £ 3 off s.o. dobiti 3 funte od koga v igri
    to win gold from ore pridobivati zlato iz rude
    to win a prize dobiti nagrado
    to win to the shore doseči obalo, priti do obale, brega
    to win one's spurs figurativno postati vitez
    to win the toss dobiti pri igri za denar, pri kartanju za denar
    to win one's way priti do, doseči; napraviti svojo pot, prispeti; prodreti, uspeti
    to win a victory (glory) zmagati (proslaviti se)
    to win a wife dobiti si, najti ženo (za zakon)
  • wind1 [wind] samostalnik
    veter; vihar, vihra; vetrna tromba
    aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
    medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
    množina strani neba; (umetni) zračni tlak
    glasba, ednina, konstrukcija pihala
    figurativno prazne besede, čenče

    between wind and water figurativno na občutljivem mestu
    from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
    in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
    by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
    off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
    to the four winds na vse (štiri) vetrove
    like the wind kot veter, kot strelica, hitro
    capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
    a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
    puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
    slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
    sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
    to be in the wind figurativno biti v zraku
    there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
    all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
    it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
    to break wind medicina spuščati vetrove
    to catch wind of s.th. zavohati kaj
    to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
    to come from the four winds priti z vseh strani sveta
    to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
    to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
    the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
    to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
    to have lost one's wind biti ob sapo
    to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
    to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
    to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
    to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
    the wind rises veter nastane, se dvigne
    to lose one's wind priti ob sapo
    to recover one's wind zopet k sapi priti
    to go to the winds figurativno propasti
    he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
    to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
    to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
    to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
    to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
    to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
    to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
    to be troubled with wind medicina imeti vetrove
    to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti
  • wind up

    1. neprehodni glagol
    zaključiti
    pogovorno končati

    he wound up by saying zaključil je (svoj govor) z besedami
    he'll wind up in prison on bo končal v ječi; ekonomija napraviti bankrot, bankrotirati, likvidirati se
    he wound up by shooting himself nazadnje se je ustrelil

    2. prehodni glagol
    spraviti v tek, pognati

    to be wound up to fury razjeziti se; končati, zaključiti (govor); ekonomija opraviti (affairs posle, zadeve); likvidirati (a company družbo)
  • wipe off prehodni glagol
    obrisati, otreti; poravnati račun, plačati dolg

    to wipe off one's tears obrisati si solze
    to wipe off the slate figurativno pozabiti, zbrisati, "pokopati" kaj
    to wipe off scores poravnati stare račune, napraviti križ čez stare prepire
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • work(*)2 [wə:k]

    1. prehodni glagol
    delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
    poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
    trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
    sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
    matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
    sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

    to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
    to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to work o.s. into a rage pobesneti
    to work the bellows goniti meh
    to work a farm voditi farmo (kmetijo)
    to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
    to work wonders delati čuda (čudeže)
    to work one's will uresničiti svojo voljo
    can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
    to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
    my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
    to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
    servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
    to work a crane upravljati z žerjavom
    to work a coal seam izkoriščati plast premoga
    to work a ship upravljati ladjo
    to work one's way pot si utreti (napraviti)
    these machines are worked by steam te stroje poganja para
    it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
    this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
    the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
    to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
    to work one's horses priganjati konje k delu
    to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

    2. neprehodni glagol
    delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
    navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
    figurativno krčevito delati

    to work against time delati v tekmi s časom
    to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
    my stove works well moja peč dobro dela
    your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
    I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
    the poison began to work strup je začel delovati
    to work into a crowd vriniti se v množico
    to work loose zrahljati se (vijak itd.)
    waves work to and fro valovi so razburkani
    to work double tides delati podnevi in ponoči
    that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)
  • worst2 [wə:st] samostalnik
    najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

    at (ali the) worst v najslabšem primeru
    at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
    the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
    the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
    to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
    if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
    to do one's worst napraviti kar najslabše možno
    do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
    to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
    to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani
  • write out prehodni glagol
    v celem izpisati, napisati v neskrajšani obliki; prepisati, kopirati

    to write out fair prepisati na čisto, napraviti čistopis
    to write out over again še enkrat prepisati
    to write o.s. out izčrpati svojo pisateljsko žilo, izpisati se