Franja

mjȅd ž (ijek.), mȅd ž (ek.)
1. baker
2. žuta mjed med: samovar od žute -i

mlek|o¹ [é] srednji spol (-a …) hranivo: die Milch, -milch (kamelje Kamelmilch, kravje Kuhmilch, kozje Ziegenmilch, kobilje Stutenmilch, oslovsko Eselsmilch, ovčje Schafmilch, sveže Frischmilch, neposneto Vollmilch, prednostno Vorzugsmilch, posneto Magermilch, homogenizirano H-Milch, kondenzirano Büchsenmilch, Dosenmilch, konzumno Trinkmilch, nekisano Süßmilch, kislo Dickmilch, Sauermilch, v prahu Trockenmilch, v steklenicah Flaschenmilch, sterilizirano Sterilmilch, surovo Rohmilch)
materino mleko Muttermilch, Frauenmilch
…mleka Milch-
(količina die Milchmenge, pregled/preiskava die Milchuntersuchung, prireja die Milchleistung, prodajalec der Milchverkäufer, segrevanje die Milcherhitzung, sprejem die Milchannahme, steklenica die Milchflasche, vrečka die Milchtüte, der Milchbeutel)
… za mleko Milch-
(kangla die Milchkanne, karton der Milchkarton, kozarec das Milchglas, lonec der Milchtopf, pasterizator der Milcherhitzer, steklenica die Milchflasche, vrček das Milchkännchen)
vsebujoč mleko milchhaltig
izločati mleko milchen, laktieren
izločanje mleka die Laktation
ki pospešuje izločanje mleka milchtreibend
ne dajati mleka krava: trockenstehen
figurativno (cedita se) mleko in med (es fließen) Milch und Honig
tehnika namakati v mleku ausfrischen

mléko milk; žargon cow-juice

osličje mléko ass's milk
cementno mléko cement wash
kislo mléko sour milk
kondenzirano mléko condensed milk
kokosovo mléko coconut milk
mandljevo mléko milk of almonds
mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
neposneto, polmastno mléko whole milk
pinjeno mléko buttermilk
posneto mléko skim (ali skimmed) milk
sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
stepeno mléko buttermilk
sveže mléko fresh milk, new milk
mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
lonec za mléko milk-pot
steklenica za mléko milk bottle
naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
dajati mléko to give (ali to yield) milk
posneti mléko to skim the milk
mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
mléko se mi upira, studi I loathe milk
méd in mléko (= izobilje) milk and honey
dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears

mléko (-a) n

1. latte:
materino mleko latte materno
mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
homogenizirano mleko latte omogeneizzato
kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
pinjeno mleko latticello
kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
mleko v prahu latte in polvere

2. (mleku podobna tekočina) latte:
čistilno mleko latte detergente
kokosovo mleko latte di cocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
brat po mleku fratello di latte
grad. apneno mleko latte di calce
grad. cementno mleko latte di cemento
bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero

mlínski mill-

mlínski kamen millstone, arhaično quern-stone
spodnji mlínski kamen nether millstone
mlínsko kolo mill wheel
mlínski jez milldam, millpond
mlínske rake millcourse
mlínski dovodni kanal millrace, lead
med mlínskima kamnoma between the upper and the nether millstone

Mōab, indecl. f Móab, plodna gorata pokrajina vzhodno od Jordana med Mrtvim morjem in sirsko-arabsko puščavo, med reko Arnon in „Vrbovim potokom“: vastata est Moab Vulg. — Od tod Mōabītēs -ae, m Moabít: Vulg., pogosteje pl. Mōabītae -ārum, m (Μωαβῖται) Moabíti, preb. pokrajine Móab: Vulg. Mōabītis -idis, f (Μωαβῖτις) moabítska: regio Vulg. moabitska dežela, dežela Moab; kot subst. = Moabítka: Vulg.

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)

1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum

1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap.

Moericus -ī, m Mójrik, Hispanec, najemniški vojak, vodja najemniške vojske v službi Kartažanov in Sirakužanov, ki je med obleganjem Sirakuz l. 212 izdal mesto in bil za to bogato nagrajen: L.

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Moho samostalnik
geologija (območje v Zemljini notranjosti) ▸ Moho
Te podatke so raziskovalci uporabili tudi za izdelavo visokoresolucijskega zemljevida območja oziroma meje med zemeljsko skorjo in plaščem, imenovane Moho. ▸ A kutatók ezeket az adatokat arra is felhasználták, hogy nagyfelbontású térképet készítsenek a földkéreg és a földköpeny közötti területről, illetve ezek határáról, az úgynevezett Mohóról.
Sopomenke: Mohorovičićeva diskontinuiteta, Mohorovičićeva nezveznost

Mohorovičićeva nezveznost stalna zveza
geologija (območje v Zemljini notranjosti) ▸ Mohorovičić-határfelület, Mohorovičić-felület
Mohorovičićeva nezveznost, navadno imenovana tudi Moho, je mejno območje v notranjosti Zemlje med zemeljsko skorjo in plaščem. ▸ A Mohorovičić-határfelület, amelyet általában Mohónak neveznek, a határ a földkéreg és a földköpeny között.
Sopomenke: Mohorovičićeva diskontinuiteta, Moho

moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

notre vrai moi naš pravi jaz
à cause de moi zaradi mene
à part moi razen mene
de vous à moi med nama
chez moi pri meni (doma)
quant à moi kar se mene tiče
selon, d'après moi po mojem (mnenju)
à moi! na pomoč!
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
ni moi non plus jaz tudi ne
un ami à moi neki moj prijatelj
moi-même jaz sam
c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!

moker kot miš frazem
(čisto premočen) ▸ elázott, mint egy ürge [csuromvizes]
Od skakljanja in nenehnega prehajanja med dežniki sem bila mokra kot miš. ▸ kontrastivno zanimivo A sok ugrálástól és az esernyők közötti folyamatos szökdécseléstől csuromvizes lettem, mint egy ürge.

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

Mona -ae, f Móna, otok med Britanijo in Hibernijo v Irskem morju (zdaj Man ali Anglesey): C., T.

moon¹ [mu:n] samostalnik
luna, mesec
poetično mesečina:
astronomija mesec, trabant, satelit

moon's men tatovi, lopovi
there is a moon luna sije
ages of the moon lunine mene
the man in the moon izmišljena oseba
to know no more about s.th. than the man in the moon ne imeti pojma o čem
to aim at the moon biti preveč častihlepen
to cry for the moon želeti nemogoče
once in a blue moon skoraj nikoli
old moon in new moon's arms čas med prvim krajcem
new moon mlaj
crescent moon polmesec
full moon polna luna, ščip
half moon krajec (first quarter, last quarter)
waning (ali old) moon pojemajoč mesec
waxing moon rastoč mesec
sleng to shoot the moon skrivaj ponoči oditi

morilec samostalnik
1. (storilec umora) ▸ gyilkosPovezane iztočnice: množični morilec, serijski morilec

2. (vzrok smrti) ▸ gyilkos
Cesta je najpogostejši morilec mladih moških, starih med 25 in 44 let. ▸ Az utak a 24 és 44 év közti fiatal férfiak leggyakoribb gyilkosai.
Malarija je največji morilec otrok na svetu. ▸ A malária a legnagyobb gyerekgyilkos a világon.

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.