Franja

cazador moški spol lovec

cazador festivo, cazador dominguero, cazador bisoño nedeljski lovec
cazador furtivo divji lovec
cazador mayor višji lovec
al mejor cazador se le escapa la liebre tudi najbolj pametni se lahko zmoti

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

ce ➞ ci ( pred lo, la, li, le, ne)

céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

céder ses droits odstopiti svoje pravice
ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
céder à la force umakniti se, popustiti sili

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cedílo passoire ženski spol , filtre moški spol

figurativno na cedilu pustiti abandonner (ali laisser) dans l'embarras, faire faux bond à, laisser en panne
na cedilu ostati en être pour ses frais; familiarno être le dindon de la farcé, se brosser

cél entier, complet, total, intact

celo število nombre entier
cela vas tout le village
cele dneve je delal il travaillait des jours entiers
cela ura une heure entière
ostati cel demeurer intact
cel znesek le montant total

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

*cellō¹ -ere (prim. gr. κολώνη, κολωνός grič, κολωφών vrh, grič, lat. collis, columen, culmen) rabljeno le kot adj. pt. pf. celsus 3 in v zloženkah ante-, ex-, prae-cellō; gl. ta gesla.

*cellō² -ere (sor. s clādēs; gl. to geslo) biti (bijem), le v zloženkah per-, pro-, re-cellere in njihovih izvedenkah, npr. perculsus -ūs, procella.

celó adv.

1. perfino, addirittura, finanche:
izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso

2. (sploh) specialmente, specie:
pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà

celokúpen (tout) entier, total, global, complet, d'ensemble

celokupni dohodki le revenu total

celôta (-e) f

1. tutto; insieme, totalità:
povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme

2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi

celsitūdō -inis, f (celsus)

1. visokost = postavnost, vznesenost: corporis Vell.

2. visokost = višina kake gore: summae celsitudinis esse Ap.; met. = visoka gora: aversa, erectior Ap.

3. pren.
a) višek, visoko stališče: huius saeculi Aug., historiae discurrere per negotiorum celsitudines assuetae Amm. = le najvažnejše dogodke pretresati.
b) v pozni lat. visokost kot naslov: Cod. Th.

céna prix moški spol , valeur ženski spol , coût moški spol

cena na debelo prix de gros
cena na drobno prix de détail
enotna cena prix unique
fiksna cena prix fixe (ali ferme)
kupna, nabavna cena prix d'achat
prodajna cena prix de vente
tovarniška, lastna cena prix de revient, prix coûtant, prix de fabrique
ugodna cena prix avantageux
znižanje cen diminution ženski spol (ali baisse ženski spol) des prix
zvišanje cen majoration ženski spol (ali augmentation ženski spol) des prix
besede brez cene des mots sans valeur
dviganje cen la hausse des prix
najnižja cena prix minimum (ali plancher moški spol)
popustiti ceno baisser le prix
po tržnih cenah aux prix du marché
pretirana cena prix fou (ali exagéré, excessif, exorbitant)
prodajati pod ceno vendre à bas prix (ali au-dessous du prix)
prodajati po znižani ceni vendre à prix réduit (ali en solde, soldé)
proizvodna cena prix à la production
reklamna cena prix réclame, prix publicitaire
tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
za vsako ceno à tout prix, coûte que coûte
znižati ceno réduire (ali baisser) le prix

cēnāculārius (cēnāclārius) 3 (cēnāculum) k nadstropju spadajoč, le kot subst.

1. cēnāculārius -iī, m zakupnik hišnih nadstropij, ki jih nato oddaja posameznikom: Ulp. (Dig.)

2. cēnāculāria -ae, f zakup nadstropij: cenaculariam exercere Ulp. (Dig.)

cendre [sɑ̃dr] féminin pepel

les cendres posmrtni ostanki
(religion) mercredi masculin des Cendres pepelnična sreda
cendres folles fin pepel v zraku (iz dimnikov)
couver sous la cendre (figuré) tleti pod pepelom, pod površjem
réduire, mettre en cendres upepeliti, uničiti z ognjem
(religion) faire pénitence avec le sac et la cendre delati pokoro v raševini in s pepelom na glavi

cenno m

1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki

2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo

3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.