Franja

capital [kapital] masculin glavnica, kapital; glavna stvar, glavni posel; pluriel denarna sredstva, fond, premoženje

jig kapitalisti
capital en nature blagovni kapital (zemlja, zgradbe, material)
capital en valeur denar, fondi
de départ, initial začetni kapital
capital disponible, liquide razpoložljivi, likvidni kapital
capital engagé, investi angažirani, investirani kapital
capital-espèces, capital-numéraire kapital v gotovini
capital d'exploitation, de roulement obratni kapital
capital foncier kapital v zemljišču, nepremičninski kapital
capital d'investissement investicijski kapital
capital mobilier kapital v premičninah
le capital et le prolétariat kapitalisti in proletarci
besoins masculin pluriel en capital potrebe po kapitalu
fuite féminin des capitaux beg kapitala
impôt masculin sur le capital davek na premoženje
manque masculin, pénurie féminin de capitaux pomanjkanje denarja, kapitala
placement masculin de capital naložba kapitala

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

capolino m

1. pomanjš. od ➞ capo glavica:
il sole faceva capolino fra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov

2. bot. cvetna glavica

capriōla f

1. skok, poskok:
fare le capriole kozolce prevračati

2.
far la capriola pren. spremeniti mnenje

captare v. tr. (pres. capto)

1. pridobiti si

2. zajeti, zajemati:
captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč

3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil

captiō -ōnis, f (capere)

1. prijetje: pignoris G., odoris Lact.

2.
a) lovljenje živali: Petr., Vulg; met. mreža: Vulg. (Psalm. XXXIV, 8).
b) prijetje, zajetje, zaprtje človeka: Vulg. (Psalm. CXXIII, 6, Ep. ad Rom. XI, 9).

3. klas. le pren.
a) prevara, omama, slepilo: Dig., istaec captio est Pl., si in parvula re captionis aliquid vererere Ci.; met. škoda, kvar: Dig., ne quid captioni mihi sit Pl., mea captio est, si... Ci. ep.
b) lovljenje, zapletanje v besedah: eam sententiam nihil habere captionis aut vitii Ci., quanta esset in verbis captio, si... Ci., in qua parte quoque in verbo captio foret Gell.; met. varljiv sklep, lažna izpeljava, sofizem: captiones metuis Pl., dialecticae captiones Ci., captiones discutere, explicare, refellere Ci., induere se in captiones Ci., idem de istis captionibus dico: quo enim nomine potius „sophismata“ appellem? Sen. ph., captio soluta aut parum intellecta Gell., captionis sophisticae solutio Gell., erant autem captiones ad hoc fere exemplum Gell.

captrīx -īcis, f (captor) lovka, lovača, le pren.: virium captrices Cael. ki slabijo moči.

capuchon [kapüšɔ̃] masculin kapuca, oglavnica; plaščali pelerina s kapuco; pokrov; pokrovec nalivnega peresa

visser le capuchon priviti pokrovec

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

caquet [kakɛ] masculin kokodakanje; klepetanje, čenčanje, opravljanje

rabattre, rabaisser le caquet à quelqu'un, de quelqu'un komu usta zamašiti

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

carême [karɛm] masculin post, postni čas; pluriel postne pridige

visage masculin de carême bled, žalosten, strog obraz
il a une face, un visage de carême videti je kot Kristus na križu
faire carême postiti se
arriver, tomber comme marée (ali mars) en carême priti z absolutno točnostjo, o pravem času, kot poklican
rompre le carême prelomiti post

carezza f božanje; ljubkovanje:
le carezze materne materino božanje
la carezza del vento božanje vetra

cargar [g/gu] naložiti, natovoriti, naprtiti, obremeniti, obtežiti; prevzeti (obveznosti); nadlegovati; nabiti (puško ipd.); preobložiti; obdolžiti; naskočiti, napasti; težiti, stiskati (se), prerivati se; naraščati (veter)

cargar el acento (en) naglasiti
cargar en cuenta v breme vpisati
cargar de deudas obremeniti z dolgovi
cargar la mano preveč dati, preobremeniti
cargar mucho preveč se najesti ali napiti
cargar con alg. a (en) hombros koga na ramena vzeti
cargar con a. nekaj naložiti, nesti, prevzeti
cargar contra el enemigo naskočiti sovražnika
cargar sobre sí nase vzeti (breme, obveznosti)
cargarse nagniti telo na stran; pokriti se (nebo); razdražen biti
cargarse de lágrimas zasolziti se (oči)
se le carga la cabeza ima omotico; razkačen je

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

carica f

1. funkcija; dolžnost; naloga:
le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
essere in carica opravljati dolžnost

2. naboj:
carica di una mina minski naboj
l'orologio non ha più carica ura ni navita
dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
carica elettrica fiz. električni naboj

3. voj. naskok, napad:
suonare la carica zatrobiti k naskoku
tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)

caricare

A) v. tr. (pres. carico)

1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak

2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati

5. karikirati

6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo

7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo

carillon [karijɔ̃] masculin zvonovje, več zvonov z različnimi toni; ubrano zvonenje, pritrkavanje; figuré velik hrup; ura, ki oznanja ure z melodijo, melodija take ure

le carillon de l'église cerkveni zvonovi
carillons de Pâques velikonočno pritrkavanje
remonter le carillon naviti uro (ki oznanja ure z melodijo)

carinski pridevnik
1. (o dejavnosti) ▸ vám-Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi. ▸ Az eljárást a vámszabályoknak megfelelően kezdik meg és folytatják le.
Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili sezname največjih davčnih neplačnikov. ▸ Az adó- és vámhivatal ma a honlapján közzétette a legnagyobb adóhátralékosok listáit.
Povezane iztočnice: carinska deklaracija

2. (o dajatvi) ▸ vám-Uvoznik mora carinske dajatve plačati v 30 dneh, drugače mu prično teči zamudne obresti. ▸ Az importőr köteles 30 napon belül befizetni a vámterhet, ellenkező esetben késedelmi kamatot fizet.
Povezane iztočnice: carinska stopnja, carinski dolg

3. (o zgradbi ali območju) ▸ vám-Imamo tudi lastno carinsko skladišče na dveh lokacijah v Sloveniji. ▸ Szlovéniában két helyen is van saját vámraktárunk.

carotter [karɔte] verbe transitif, familier oslepariti, ogoljufati, zvijačno kaj doseči ali dobiti; zmakniti

carotter une permission zvijačno dobiti dovoljenje
carotter le service (argot, militaire) zmuzniti se od dela, zabušavati
carotter une boîte de conserve zmakniti, ukrasti konservno škatlo