Franja

breveter [brɛvte] verbe transitif patentirati

faire breveter une invention dati patentirati izum

bribe¹ [braib] samostalnik
podkupovanje podkupnina

to offer s.o. a bribe skušati koga podkupiti
to take a bribe dati se podkupiti

bride [brid] féminin vajet; brzda, uzda

à bride abattue, à toute bride v (najhitrejšem) diru, skokoma
il a la bride sur le cou (on) dela, kar hoče; je sam sebi prepuščen
lâcher la bride, laisser la bride sur le cou à quelqu'un (figuré) komu proste roke pustiti, dati mu prostost
mettre la bride à un cheval nadeti uzdo konju
prendre les brides (figuré) vajeti v roke vzeti
tenir la bride haute à quelqu'un (figuré) koga na vajetih imeti, brzdati ga
tourner bride obrniti se

bridle [bráidl] samostalnik
uzda
mornarica sidrna veriga
figurativno zavora, zadržek

bridle hand leva roka
to bite on the bridle s težavami se boriti
bridle path jezdna pot
to put a bridle on uzdati, brzdati, zadrževati
to give a horse the bridle, to lay bridle on his neck popustiti konju vajeti, dati polno svobodo

bríti

1. (o vetru) to blow

veter brije there is a keen (ali bitter) wind blowing
veter ostro, mrzlo brije the wind blows hard, cold
veter brije čez planjavo the wind sweeps over the plain

2. (z britvijo) to shave

gladko bríti to give a clean (ali close) shave
bríti se to shave (oneself)
dati se briti to have a shave, to get shaved, to get a shave
želim se bríti I want a shave
bríti, prosim (pri brivcu) a shave, please
bríti norce iz koga to make fun of someone, to play a trick on someone, to make a fool of someone, to pull someone's leg, ZDA žargon to kid someone

bríti raser, faire la barbe à quelqu'un

dati se briti se faire raser
mraz brije il fait un froid piquant
veter brije il fait un vent glacial
figurativno norce briti faire le bouffon (ali des facéties, le farceur), se livrer à des facéties, dire des balivernes

brosser [brɔse] verbe transitif (o)krtačiti, (o)ščetkati; frotirati; hitro naslikati; familier natepsti, našeškati

brosser à contrepoil, à rebrousse-poil krtačiti proti dlaki
brosser un tableau (figuré) dati pregled v kratkih potezah (de čez)
se brosser le ventre (figuré) biti lačen
se brosser (familier) pod nosom se obrisati
tu peux toujours te brosser se (kar) lahko pod nosom obrišeš

buč|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Kürbis

2. tehnika der Kolben (z okroglim dnom Rundkolben, destilacijska Destillierkolben, merilna [Meßkolben] Messkolben)

3. figurativno (glava) die Rübe, der Schädel, der Gehirnkasten, die Birne
imeti trdo bučo einen harten Schädel haben
dobiti jo po buči eins über den Schädel/auf die Rübe/aufs Dach bekommen
dati jo po buči eins über den Schädel hauen, eins aufs Dach geben

búča (-e) f

1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

2. pren. zucca, testa:
trda buča testa dura
imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
buča z vodo una boccia d'acqua
buča za žganjekuho tamburlano
kem. destilacijska buča alambicco
kem. merilna buča matraccio graduato
fiz. Heronova buča fontana di Erone
pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

Butterbrot, das, kruh z maslom; für ein Butterbrot verkaufen daleč pod ceno prodati, dati skoraj zastonj; jemandem etwas aufs Butterbrot schmieren dati (komu kaj) pod nos

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)

calabaza ženski spol buča; glava; nesposoben človek; ničvredna ladja; odbitje snubca, »košarica«; neuspeh pri izpitu

calabaza vinatera buča za vino
beber de calabaza v kalnem ribariti
dar calabaza(s) a uno vreči pri izpitu; »košarico« dati
echar en calabaza na pesek zidati
llevar(se) calabazas pasti pri izpitu; »košarico« dobiti
nadar sin calabazas (fig) prebijati se brez tuje pomoči
salir calabaza izkazati se za neporabnega (nesposobnega)

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

caldo moški spol (mesna) juha

caldo con huevo goveja juha z jajcem
caldo de pollo kurja juha
caldo vegetal zelenjavna juha
amargar el caldo žalost povzročiti
revolver el caldo dati nov povod za prepir
caldos pl (mor) tekočinski tovor (vino, olje)

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

cambio moški spol (za)menjava, zamena; drobiž; diskont; ažio; (denarni) tečaj, valuta; sprememba, spremenljivost; kretnica

cambio del día (trg) dnevni tečaj
cambio de dirección sprememba naslova
cambio de domicilio sprememba bivališča, preselitev
cambio minuto, cambio menudo drobiž
cambio de opinión sprememba mišljenja
cambio de tren prestop (na drug vlak)
hay cambio de tren treba je prestopiti
baja del cambio padec tečaja
letra de cambio menica
libre cambio, cambio libre prosta trgovina
a las primeras de cambio na prvi pogled; spočetka, najprej
dar el cambio dati drobiž
dar en cambio dati v zameno
a cambio de (v zameno) za
en cambio v zameno, za to, namesto tega
hacer un cambio zamenjati

camisa ženski spol srajca; kačji lev; omet

camisa de día, camisa de vestir gornja srajca
camisa dominguera nedeljska srajca
camisa de fuerza prisilni jopič
camisa interior spodnja srajca
camisa de noche, camisa de dormir spalna srajca
dar hasta la camisa do zadnjega vse dati
no llegarle a uno la camisa al cuerpo hud strah doživeti
meterse en camisa de once varas spustiti se v zapleten posel
en camisa v srajci; brez dote
en cuerpo de camisa v sami srajci
en mangas de camisa z zavihanimi rokavi
¿estás en tu camisa? si pri pameti?
camisas negras črnosrajčniki, fašisti

campos [kɑ̃po] masculin, familier dopust, prost čas

avoir campos imeti prosto
donner campos à quelqu'un dati komu prosto