Franja

Zadetki iskanja

  • ur|a1 ženski spol (-e …)

    1. časovna enota: die Stunde (polna volle, debela geschlagene)
    dobri dve uri/dve debeli uri gut zwei Stunden
    četrt ure eine Viertelstunde
    pol ure eine halbe Stunde
    tričetrt ure eine Dreiviertelstunde
    pred eno uro vor einer Stunde
    vsako uro stündlich
    vsake tri ure alle drei Stunden
    na … ur/vsakih … ur -stündlich
    (pet fünfstündlich, šest sechsstündlich, deset zehnstündlich)
    na 12 ur halbtäglich
    na četrt/pol ure viertelstündlich/halbstündlich
    star … ur -stündig
    (pet fünfstündig)
    star pol ure halbstündig

    2.
    na uro in der Stunde/die Stunde (120 km na uro 120 km die Stunde)
    hitrost na uro die Stundengeschwindigkeit
    (80) kilometrov na uro (80) Stundenkilometer
    s sto na uro mit hundert
    pogovorno: mit hundert Sachen
    povprečno na uro im Stundendurchschnitt

    3. promet:
    vsako uro im Stundenabstand, železnica im Einstundentakt

    4.
    delovna ura die Arbeitsstunde
    režijska ura Regiestunde
    mezda na uro der Stundenlohn
    plačilo na uro das Stundengeld
    cena delovne ure der Stundensatz
    po urah stundenweise

    5. oddaljenost: die -stunde (hoda Fußstunde, Wegstunde, ježe Reitstunde, leta Flugstunde, vožnje Autostunde)
    oddaljen eno uro vožnje eine Autostunde entfernt
    ure hoda stundenweit

    6. kratica:
    ure, ur Stdn.
    ure in ure, cele ure stundenlang
    uro za uro/iz ure v uro Stunde um Stunde
    24 ur na dan rund um die Uhr
    ki dela 24 ur na dan Rund-um-die-Uhr-
    hotel za uro das Stundenhotel
    |
    rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
  • ur|a3 ženski spol (-e …)

    1. čas dogoditve: die -stunde (rojstva Geburtsstunde, smrtna Sterbestunde, smrti Sterbestunde, Todesstunde)
    dan in ura Tag und Stunde
    dan in ura smrti die Todeszeit

    2. rok, primeren trenutek: die -stunde (ločitve/slovesa Trennungsstunde, odrešitve/odrešenja Erlösungsstunde, osvoboditve Befreiungsstunde, življenja Lebensstunde)
    zadnja ura die letzte Stunde
    zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
    ure so mu štete seine Stunden sind gezählt

    3.
    šolska ura Schulstunde
    učna ura Unterrichtsstunde
    prosta ura Freistunde
    dvojna ura Doppelstunde, Blockstunde
    govorilna ura za starše Elternsprechstunde
    -stunde (nemščine Deutschstunde, slovenščine Slowenischstunde, klavirska Klavierstunde, konverzacije Konversationsstunde, petja Gesangstunde, počitka Ruhestunde, pravljic Märchenstunde, računstva Rechenstunde, risanja Zeichenstunde, telesne vzgoje Turnstunde, verouka Religionsstunde, zemljepisa Erdkundenstunde, zgodovine Geschichtsstunde, glasbe Musikstunde, instrukcij Nachhilfestunde, vožnje Schulfahrt, Fahrstunde, vprašanj in odgovorov Fragestunde, za mlade Jugendstunde)
    število ur die Stundenzahl
    ur na teden Wochenstunden množina
    pouk po urah der Stundenunterricht

    4.
    policijska ura čas zapiranja: Polizeistunde, Sperrstunde
    prepoved gibanja: die Ausgangssperre

    5.
    molitvena ura (hora) die Gebetsstunde, die Hora, das Stundengebet
    | ➞ → uradne ure
  • úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

    úra budilka alarm clock
    peščena úra sand glass
    sončna úra sundial
    cerkvena úra church clock
    úra z nihalom pendulum clock
    zapestna úra wristwatch
    ladijska úra chronometer
    úra štoparica stopwatch
    policijska úra curfew
    konične úre rush hour
    huda úra thunderstorm
    učna úra lesson
    proste úre free (ali spare) hours pl
    smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
    v zgodnjih úrah in the small hours
    úra X vojska zero hour
    v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
    o úre do úre from hour to hour
    prav ob tej úri at this very hour
    po moji úri by my watch
    pol úre half an hour, a half hour
    pred pol úre half an hour ago
    5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
    vsake tri úre every three hours
    več kot eno úro over one hour
    ob tej úri at the present time, ZDA presently
    polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
    dobro úro a good hour
    ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
    v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
    jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
    verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
    kolesje úre movement of a watch
    ohišje úre clock case
    vzmet úre watch spring
    utež pri úri clock weight
    kazalec úre hand
    kazalec sončne úre gnomon
    številčnica úre dial
    tovarna úr clock factory, watch factory
    trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
    koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
    úra je 5 it is five o'clock
    četrt na šest je it is a quarter past five
    pol šestih je it is half past five
    tri četrt na šest je it is a quarter to six
    na moji úri je tri it is three by my watch
    ob kateri úra? at what time?
    je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
    on je točen kot úra he is as regular as clockwork
    moja úra je točna my watch keeps perfect time
    dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
    moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
    moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
    moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
    navijte svojo úro! wind up your watch!
    moja úra je navita my watch is wound up
    úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
    úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
    úra je odbila 7 the clock has struck seven
    odbila mu je zadnja úra his last hour is come
    moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
    moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
    vprašati koliko je úra to ask the time
    naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
    držati se rednih úr to keep regular hours
    letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
    dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
    to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
    moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
    razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
    rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
    delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock
  • uráden (-dna -o) adj. ufficiale, d'ufficio; formale:
    jur. uradni dan giorno d'ufficio, giorno d'udienza
    uradni list gazzetta ufficiale
    uradni pogovori trattative ufficiali
    uradna skrivnost segreto d'ufficio
    uradni akt atto d'ufficio
    uradni branilec difensore d'ufficio
    uradna zaroka fidanzamento ufficiale
    uradna prepoved interdizione
    prepoved opravljanja uradnih funkcij interdizione dai pubblici uffici
    ekon. uradni tečaj corso, cambio ufficiale
    uradni jezik lingua ufficiale
    uradna potrditev legalizzazione
    uradna tajnost segreto d'ufficio, segreto bancario (nelle operazioni bancarie)
    trg. uradni cenik mercuriale
    jur. uradni ogled perlustrazione
    uradni razglas editto
    uradno dovoljenje autorizzazione
    uradno področje attribuzioni
    uradno sporočilo comunicato (ufficiale)
    publ. uradno sporočilo za javnost comunicato alla cittadinanza; velina
  • uročiti glagol
    1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvöl
    uročiti s pogledom ▸ szemmel ver
    Zlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
    Sopomenke: začarati

    2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonáz
    pogled uroči ▸ megbabonáz a tekintete
    mesto uroči ▸ elbűvöl a város
    uročiti poslušalce ▸ elbűvöli a közönséget
    uročiti moškega ▸ megbabonázza a férfit
    Čudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

    3. (prinesti nesrečo) približek prevedkarossz szerencsét hoz
    Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.
  • Urständ, die, (fröhliche) Urständ feiern ponovno priti na dan
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • use1 [ju:s] samostalnik
    raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
    pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
    cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

    beyond all use čisto nenavaden
    in use v rabi
    of use uporaben, koristen
    of no use neuporaben, brezkoristen
    in common use v splošni rabi
    out of use ne v rabi, ne več uporaben
    fit for use uporaben
    with use s trajno rabo
    the Anglican use anglikanski obred
    value in use dejanska vrednost
    use and wont šege in navade
    according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
    directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
    use makes perfect vaja naredi mojstra
    use is second nature stara navada je železna srajca
    once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
    can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
    is this of use to you? lahko to kaj porabite?
    crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
    it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
    what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
    to be in daily use biti vsak dan v rabi
    to bring into use uporabiti
    to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
    to come into use priti v splošno rabo
    to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
    you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
    everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
    I have no use for it nimam kaj početi s tem
    I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
    have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
    he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
    to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
    to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
    to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
    to put to (good) use (dobro) uporabiti
  • use2 [ju:z] prehodni glagol
    rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
    zastarelo navaditi (to na)

    to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
    use your eyes! odpri oči!
    to use care skrbno (pazljivo) postopati
    to use diligence da(ja)ti si truda
    to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
    to use exercises delati vaje
    to use force uporabiti silo
    this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
    how did they use you? kako so ravnali z vami?
    to use s.o. ill slabo ravnati s kom
    I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
    to use one's legs peš iti, pešačiti
    to use imprecations preklinjati
    to use a right uživati (neko) pravico
    may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
    to use tobacco kaditi
    I have used all the paint porabil sem vso barvo
    how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
    neprehodni glagol
    zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

    the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
    it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
    he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
    they used to live here prej so stanovali tu
    used you to know him? ste ga vi poznali?
    there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo
  • usóden (-dna -o) adj. fatale; knjiž. fatidico; fausto; funesto; pren. tragico:
    usoden padec caduta fatale
    usoden dan giorno fatidico
    usodna (pogubna)
    napaka errore funesto
  • ustanovit|ev ženski spol (-ve …) die Gründung (fiktivna Scheingründung, ponovna Neugründung, države Staatsgründung, gospodinjstva Hausstandsgründung, Haushaltsgründung); umetnostne smeri, nauka: die Begründung; (vzpostavitev) die Errichtung (na novo Neuerrichtung); delovne skupine, komisije: die Bildung; vrtca, svetovalnice: die Einrichtung, das Einrichten (na novo die Neueinrichtung); (konstituiranje) die Konstituierung
    slavnost ob ustanovitvi die Gründungsfeier
    … ustanovitve Gründungs-
    (dan der Gründungstag, leto das Gründungsjahr)
    obletnica ustanovitve der Gründungstag (deseta zehnter Gründungstag)
  • V, v [vi:]

    1. samostalnik
    množina V's, v's; Vs, vs
    (črka) V, v; znak za rimsko številko 5
    ameriško, pogovorno petdolarski bankovec; predmet v obliki črke V
    (= the V sign) znak zmage (dva prsta, dvignjena kvišku v obliki črke V)

    capital (ali large) V veliki V
    little (ali small) v mali v

    2. pridevnik
    ki ima obliko črke V; klinast

    V-belt tehnično klinast jermen
    V-day Dan zmage
    V-groove klinast utor
    V-pulley škripec za vrv
    V-shaped ki ima obliko črke V
    V-sign znak zmage
  • vapor moški spol para, hlap; izparevanje, izhlapevanje; gost dim; parnik; muha(vost)

    vapor correo poštni parnik
    vapor rápido brzi parnik
    vapor de ruedas parnik na kolesa
    baño de vapor parna kopel
    buque de vapor parnik
    caballo de vapor konjska sila
    caldera de vapor parni kotel
    calefacción de (ali por) vapor parna kurjava
    máquina de vapor parni stroj
    al vapor s polno paro
    por vapor s parno silo
    vapores pl (živčni, histerični) napadi
    le dan vapores dobiva omedlevične napade
    compañía de vapores paroplovna družba
  • varnish [vá:niš]

    1. samostalnik
    firnež, lak, posteklina, lošč, politura; glazura; prevleka
    figurativno zunanji sijaj, blišč, lesk

    varnish-tree japonsko drevo, ki daje (japonski) lak
    nail varnish lak za nohte

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi varnish over)
    (pre)lakirati, prevleči s firnežem, glazirati; (s)polirati (pohištvo)
    figurativno olepšati, okrasiti; prebeliti

    varnishing day dan pred odprtjem slikarske razstave
  • văs1, vadis, gen. pl. vadum, m (prim. got. wadi zastavilo, ara, nadav, gawadjon zaročiti, stvnem. wetti, weti zastavna pogodba, zastavilo, nem. Wette, lit. ùž-vadas pravni zastopnik, vadúoti vnovčiti zastavilo, lat. praes, praedium) porok, porokovalec, garant, jamčevalec, jamčitelj
    a) v kazenski pravdi je bil tisti posameznik, ki je s plačilom varščine (kavcije, jamčevine) dajal zagotovilo (poroštvo), da bo obtoženec na določeni dan prišel pred sodnika; s tem se je obtoženec rešil preiskovalnega zapora): Varr. idr., qui aut citati non adfuerunt aut vades deseruerunt L., vades dare L. dati poroke; pri Grkih = tisti, ki s svojim telesom daje poroštvo za drugega: vas factus est alter (sc. Damon) eius sistendi Ci., vadem te ad mortem tyranno dabis pro amico Ci., cum alterum vadem mortis accepisset Ci.
    b) v civilni pravdi, sicer imenovan praes = tisti, ki porokuje, da bo obtoženec na določeni datum prišel na sodno obravnavo: ille datis vadibus qui rure extractus in urbem H.; metaf.: vestram virtutem … vadem praedemque habeo Cu. vaš pogum mi daje vsaktero poroštvo.
  • včérajšnji yesterday's

    včérajšnji dan yesterday
    ves včérajšnji dan all yesterday, the whole of yesterday
    včérajšnji časopis yesterday's paper
    včérajšnji večer yesterday evening, pesniško arhaično yestereve, yestereven, yester e'en
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • véder serene; cloudless; clear; (vesel) cheerful, merry

    kot blisk z védrega neba like a bolt from the blue
    védra starost serene old age
    védro vreme serene (ali fair) weather
    véder dan bright day
    pod védrim nebom (taborjenje, prenočevanje) in bivouac, (v šotoru) under canvas
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • vendredi [vɑ̃drədi] masculin petek

    vendredi saint veliki petek
    (religion) faire maigre le vendredi postiti se ob petkih
    vendredi 13 (figuré) (ne)srečen dan