Franja

ferrailler [-je] verbe intransitif biti se, bojevati se z mečem ali s sabljo, nespretno se mečevati; figuré, familier prepirati se

ferrailleur [-jœr] masculin trgovec s starim železom, železninar

ferret² [férit] prehodni glagol & neprehodni glagol (for)
stikati, brskati; loviti s pomočjo belega dihurja

fȅrula ž (lat. ferula)
1. nekdaj ravnilo ali palica, s katero je učitelj za kazen tepel otroke po dlani
2. strog postopek
3. hud režim

festhaken pritrditi s kaveljci

Feststoffrakete, die, raketa s trdno pogonsko snovjo

festverzinslich s fiksnimi obrestmi, fiksno obrestovan

Feuerturm, der, [Schiffahrt] Schifffahrt stolp s svetilnikom

feutrer [fœtre] verbe transitif predelati v klobučevino, opremiti s klobučevino

feutrer la selle de bicyclette prevleči sedež bicikla s klobučevino; verbe intransitif, se feutrer postati klobučevinast, dobiti videz klobučevine

fībulō -āre -āvī -ātum (fībula)

1. speti s spon(k)o ali skobo: Col.

2. z zaponko opremiti: pallia fibulata Valerian. ap. Vop. Prob.

fīcātum -ī, n (fīcus) s smokvami utolščena jetra: Marc.; jetra sploh: Cael.

fīcus -ī in -ūs (najbrž izpos. iz gr. σῦκον, beotsko τῦκον smokva ali verjetneje iz fen. phaggim na pol zrela smokva)

I.

1. smokva (drevo), smokvovec: Varr., Col., Plin., Iuv., Suet., Pall., arbor fici Ci. smokvovec, ficus densissima pomis O., ex fico se suspendere Q.; kot masc.: Ca.; meton. (šalj.): pepedi diffissā nate ficus H. (jaz) gora iz smokvovine.

2. smokva (sad): Varr., Col., Auct. b. Afr., Cels., Mart. idr. ex fici tantulo grano Ci., tu illi fiscinam ficorum obiecisti Ci., suam pulla ficus ornat arborem H.; pesn.: ficus prima H. „prva smokva“ = konec poletja, začetek jeseni; kot masc.: Luc., Cael., Macr. Soobl. fīcum -ī, n: Aur. —

II. masc. sramna bradavica: Mart. (1, 65, 4); meton. = (človek) pokrit s sramnimi bradavicami: Mart. (4, 52, 2).

Opomba: Dat. sg. vselej fico, gen. pl. ficorum (ficuum le: Th. Prisc.), dat. in abl. pl. ficis (ficubus le: Th. Prisc.).

fidēs¹ (fidis) -is, večinoma pl. fidēs -ium, f (izpos. gr. σφίδη črevna struna)

1. struna (iz črev): Prud., chelys … percussā fide Sil.

2. meton. glasbilo s strunami, lira, plunka, citre; igra (brenkanje) na strune;
a) pesn. sg. kolekt.: f. Cyllenēa (= Mercurii) H., Tēia (= Anacreontis) H., inventor curvae fidis O., fides gemmis instructa O. sume fidem O.; klas. le pl. v istih pomenih: f. Latina Pers.; fides plures Ci. več glasbil na strune, fidibus canere Ci., Q. na plunko igrati, fidibus (sc. canere) discere ali docere Ci., fidibus (sc. canere) scire Ter., fidibus uti Ci., fidibus canoris ducere quercūs H., fidibus Latinis (lat. pesništvu) Thebanos aptare modos H. (o liriku); nihil cum fidibus graculo Gell. (o ljudeh, ki se nič ne spoznajo na pesništvo).

3. metaf. Fidēs: Varr., Ci. (Arat.) ali Fidis: Col., Sid. = Lyra, ozvezdje Lira.

figuré, e [figüre] adjectif v podobi; prenesen; okrašen s podobami; masculin prenesen pomen

au figuré v prenesenem pomenu
au propre et au figuré v pravem in v prenesenem pomenu
sens masculin figuré prenesen pomen

figure-dance [fígəda:ns] samostalnik
ples s figurami

figure on prehodni glagol
zanašati, zanesti se; biti prepričan; računati s čim
pogovorno nameravati

figūrō -āre -āvī -ātum (figūra)

1. tvoriti, oblikovati, upodabljati, obrazovati: mundum eā formā f. Ci., ita figuratum corpus, ut exceleat aliis Ci., f. anūs in volucres O. spremeniti, aes in habitum statuae Sen. ph., in speciem cunei Col.; metaf. poëta os pueri figurat H. oblikuje njegov jezik, inanes species anxio animo f. Cu. predstavljati si, predočevati si, slikati si v duhu, sibi venerem Col., figurare potestis Q. lahko si mislite.

2. (kot ret. t. t.) krasiti s podobami (prispodobami, prilikami): Sen. rh., orationem Q. — Adj. pt. pf. figūrātus 3

1. narejen, izdelan, napravljen, tvorjen, oblikovan, upodobljen: boum terga Ci., stercora Cels. opravljene potrebe, opus Plin. iun., acies Amm.

2. prenesen, v priliki/-ah, v podobi/-ah: oratio, controversiae Q., morsus Macr. Adv. pt. pf.
a) figūrātē = figūrāliter: Serv., figuratius aliquam pungare Sid.
b) figūrātō = figūrātē: Tert.

fìlē -èa m (fr. filet)
1. file: kupiti teleći, svinjski file
2. mrežasto pletivo, mrežasta čipka s kvadratastimi luknjicami
3. okrasek zlatih črt na vezavi knjige

filicātus (felicātus) 3 (filix, felix) okrašen (obrobljen) s praprotjo: paterae Ci., lances Ci. ep.

filictum (filectum) -ī, n (filix, filex) s praprotjo porasel kraj, praprotišče: Col.