Franja

prekl|a [é] ženski spol (-e …) die Stange, die Bohnenstange; figurativno ona, on: die Bohnenstange, on: ein baumlanger Kerl
figurativno pa če bi ošpičene prekle padale auf jeden Fall, ganz egal, was passiert

prékla (-e) f

1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo

premagati se povratni glagol
(upreti se skušnjavi) ▸ erőt vesz magán, legyőzi önmagátVendar pa se Orfej ni mogel premagati, pogledal je nazaj in Evridiko za vedno izgubil. ▸ Azonban Orfeusz nem tudta legyőzni önmagát, visszapillantott, és örökre elveszítette Eüridikét.
Zlepa se ni zasmejal, saj se je znal premagati, mi pa ne. ▸ Nem nevetett, erőt tudott venni magán, mi viszont nem.

premálo adv. troppo poco:
premalo se giblje si muove troppo poco
preveč govori, pa premalo dela parla troppo, combina troppo poco
premalo skrbi za otroka si cura troppo poco del bambino
pren. biti premalo za koga essere troppo povero per qcn.
premalo te je v hlačah fatti sotto se hai coraggio
pog. šalj. imeti eno kolesce premalo mancare di una rotella in testa
fot. premalo eksponirati, osvetliti sottoesporre
premalo hraniti sottoalimentare

premiera samostalnik
1. (o umetniškem delu) ▸ premier, bemutató Premiera akcijskega filma, v katerem ne bo manjkalo avtomobilističnih dirk, naj bi bila prihodnje leto. ▸ Az akciófilmet, amelyben autóversenyzésből sem lesz hiány, várhatóan jövőre mutatják be.

2. v športnem kontekstu (o nastopu) ▸ premier, debütálás Premiero na olimpijskih igrah bo športno plezanje doživelo leta 2020 v Tokiu. ▸ A sportmászás 2020-ban Tokióban mutatkozik be az olimpián.
Svoje račune pa imajo seveda tudi favorizirani nemški nogometaši, ki ob letošnji premieri v ligi prvakov na domačem stadionu odločno napovedujejo lov na tri točke. ▸ Természetesen a favorizált német labdarúgóknak is megvan a maguk számítása, hiszen a Bajnokok Ligájában való idei bemutatkozáskor határozottan jelezték, hogy hazai pályán három pontért szállnak harcba.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, bemutatásNemški izdelovalec je pred salonsko premiero v Frankfurtu razkril več fotografij novega prototipa. ▸ A német autógyártó több fotót is felfedett az új prototípusról a frankfurti szalonbemutató előtt.
Salon v New Yorku so pri Audiju izkoristili za premiero modela R8 spyder. ▸ Az Audi a New York-i Autószalont az R8 spyder bemutatására használta ki.

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

preostánek (-nka) m resto; avanzo, sopravanzo:
nekaj denarja je zapravil, preostanek pa dal na knjižico un po' di soldi li spese, il resto lo depositò sul libretto di risparmio
v Šempetru v Savinjski dolini so si ogledali zanimive preostanke iz rimskih časov a Šempeter in Val di Savinja visitarono alcuni interessanti resti di epoca romana

presse-citron [prɛs sitrɔ̃] masculin, invariable priprava za stiskanje, izžemanje citrone

on lui a fait le coup du presse-citron (figuré, familier) izželi so ga kot citrono, izkoristili so ga do maksimuma (nato pa odvrgli)

pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. rompere, spezzare in due

2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
anat. pretrgati himen lacerare l'imene

3. rompere (abs.):
z njo sem pretrgal con lei ho rotto

B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo

prevèč (par) trop, surabondamment

preveč jih je ils sont trop (nombreux)
preveč ogrevan lokal, vagon local moški spol, wagon moški spol surchauffé
preveč ogrevati, razgreti, segreti, zakuriti surchauffer
preveč prehranjevati suralimenter
preveč vode trop d'eau
preveč vsega ni zdravo l'excès moški spol en tout est un défaut
preveč zahtevati od koga demander trop à quelqu'un
bolje preveč kot premalo (pregovor) abondance de biens ne nuit pas
kar je preveč, je preveč trop est trop
ne preveč dobro tout doucement
to pa je že preveč! c'est trop fort!, c'en est trop!

primestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ elővárosi busz
Imamo primestne avtobuse, ki pa ob nedeljah popoldne bolj redko vozijo. ▸ Vannak elővárosi autóbuszaink, de azok vasárnap délutánonként ritkábban közlekednek.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

priplávati (-am) perf. venire a galla, in superficie; emergere; nuotare, arrivare a nuoto; pren. diffondersi:
pog. pren. ta pa ni po juhi priplaval lui è uno che la sa lunga, è un dritto

príti (prídem) perf. ➞ prihajati

1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione

3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due

6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare

11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

problém (-a) m

1. problema:
odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
matematični problem problema matematico
lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

2. problema; quesito, questione:
problem (italijanskega) juga la questione meridionale
otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo

prodezza f

1. junaštvo, junaško dejanje

2. ekst. junačenje, prešerno junaštvo:
bella prodezza! iron. bahaštvo pa tako!

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.